Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


07.10.2015

Perfect Strangers

Pod imenom Perfect Strangers so se združili mladi primorski glasbeniki Eva Sluga, Žiga Dodič, Nik Ražman in Manuel Kocjančič. Svojo glasbo opisujejo kot rock s primesmi popa in bluza, ustvarjajo pa od leta 2012. Najprej so preigravali predvsem starejše rock uspešnice, počasi pa so začele nastajati tudi lastne avtorske skladbe. Avtor besedila in glasbe večine pesmi je kitarist Žiga. Prva pa je luč sveta ugledala skladba Go away, za katero so posneli tudi predstavitveni videospot.


05.10.2015

Po Novi Zelandiji s Tanjo Veg

Nocojšnja gostja Tanja Veg verjame v prijetna naključja. Bila je namreč med stotimi srečneži, ki so dobili vizo za Novo Zelandijo. Leto dni dolga pustolovščina je bila zaznamovana z zanimivimi občasnimi službami - čuvala je otroke, pripravljala sushi, bila vzgojiteljica v vrtcu, sadila drevesa, postavljala kokošnjake in obrezovala grozdje. Nova Zelandija je po njenih besedah država preproste birokracije, kjer vlada sproščeno vzdušje in ni evropskega pritoževanja. O vseh dogodivščinah in spoznanju, da je lepo potovati, dokler se lahko enkrat vrneš domov pa v pogovoru z voditeljico Ano Skrt.


04.10.2015

Tomaž Perovič

V nedeljski noči se bomo na sprehod skozi medijsko pokrajino podali z urednikom, izvrstnim poznavalcem novinarskega dela in medijev Tomažem Perovičem. Kaj ga je naučila njegova uredniška pot, ki jo je začel kot novinar poročevalec in kasneje kot ustanovitelj in urednik Studia City oziroma Studia Ljubljana? Kako je informativni program videl takrat in kako ga vidi danes? Malo po polnoči z Nado Vodušek.


03.10.2015

Tradicija martinovanja

V noč nas bodo povedli prijatelji s Tržaškega Krasa, ki bodo z voditeljico Barbaro Čepirlo govorili o tradiciji martinovanja. Tradicija krsta mladega vina na Proseku se je tudi zaradi praznovanja sv. Martina kot zavetnika vasi zakoreninila v srca vseh, zlasti mladine, ki skupaj s Kmečko zvezo iz Trsta bdi nad organizacijo teden dni trajajoče prireditve. V studiu bomo gostili predsednika in tajnika Kmečke zveze, Franca Fabca in Edija Bukavca, vinarja Andreja Boleta in Žarka Bukavca ter predstavnika aktivne mladine, Jana Sossija in Mitjo Guština.


02.10.2015

Irska kultura

Prvi oktobrski petek bo v znamenju države, ki jo po lepotah mnogi primerjajo s Slovenijo, in sicer Irske. Govor bo o irskem plesu, glasbi in kulturi. Voditelju Juretu Čepinu se bodo na nočnem obisku pridružili Katja Granda in Gašper Lenček iz šole irskega plesa ter Rok Mioč in Nežka Starc, člana zasedbe River Fables, ki igra tradicionalno irsko glasbo. Kako se irska glasba in irski ples povezujeta med seboj in koliko smo Slovenci nasploh dovzetni za irsko kulturo, izveste nekaj minut čez polnoč.


01.10.2015

Helena Cvikl in Boštjan Protner

Začetek jeseni sta v Mariboru zaznamovala dva dogodka : Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem je s preselitvijo v nove prostore postala Medpodjetniški izobraževalni center z Akademijo kulinarike in turizma; na mariborski Piramidi pa so na pobudo vinarjev uredili mestni vinograd in opravili že prvo trgatev. Na klepet v nočni program je Darinka Čobec povabila direktorico Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem mag. Heleno Cvikl in Boštjana Protnerja, uspešnega vinarja.


30.09.2015

Gregor Sobočan

Tokratni gost je začetnik vse bolj priljubljenega sistema vadbe kettlebelle v Sloveniji. S športom se je spoznal pred desetimi leti in takrat je ta postal njegova druga kariera in življenjski slog, saj mu je s telesom in mislimi popolnoma predan. Kettlebell lifting izvira iz Rusije, kjer velja za časten šport, saj zahteva redno in pogosto obiskovanje treningov in predanost posameznika. Treningi so naporni, pogosto tudi psihično in motivacijsko zahtevni, a rezultati, ki jih ta šport prinaša, so vredni vloženega truda. Z uspešnim trenerjem Gregorjem Sobočanom, ki se med drugim lahko pohvali tudi z osvojenim naslovom svetovnega prvaka, se bo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


29.09.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


28.09.2015

Zvočna prisotnost in pristnost – prof. Tomaž Gubenšek

V tej noči lahko prisluhnete zvokom pogovora o govoru. Mnogotere barve glasu, načine izražanja, plasti in pasti naše zvočne prisotnosti in pristnosti, tehnike in umetnosti govora bomo raziskovali z igralcem in profesorjem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Tomažem Gubenškom. Z njim se bo po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.


27.09.2015

Drago Bulc

V nedeljo obeležujemo svetovni dan turizma, zato smo na nočni obisk povabili poznavalca turizma in avtorja številnih televizijskih oddaj, ki so močno vplivale na razvoj turizma pri nas. Kdo se ne spomni oddaj Turistični globus, Dobrodošli in najbrž najbolj poznane: Homo turisticus? Ljubitelj narave, dobre kulinarike in ljudi je tudi človek, ki si ne pusti zavezati kravate kar tako, konec koncev je najbolj znan po svojem metuljčku. Danes je predsednik Združenja turističnih novinarjev Slovenije ter ambasador lepot Slovenije doma in po svetu. Draga Bulca je na pogovor povabil Peter Močnik.


26.09.2015

Z Dorotejo Rogelja Majerič o Marelični hiši

Tokratna gostja nočnega obiska – Doroteja Rogelja Majerič – vodi koprsko Marelično hišo – krizni center za otroke in mladostnike. Pred nedavnim je center praznoval pet let delovanja. Kaj vse se v hiši dogaja, bo Doroteja pripovedovala po polnoči, ko jo bo v studiu Radia Koper gostila Jana Samsa.


25.09.2015

Misijonar Izidor Grošelj

Na nočni obisk smo povabili duhovnika Izidorja Grošlja, misijonarja, ki je deset let preživel na Madagaskarju, v Matangi, na jugovzhodu otoka. Vsakdanje delo z ljudmi in razne stiske, kot so lakota, bolezni in naravne nesreče so ga zelo povezale z domačini. Naučil se je malgaškega jezika, spoznal njihove navade in se vživel v njihovo kulturo. Kakšno je bilo njegovo delo in življenje na Madagaskarju, kako vztrajati v težkih trenutkih in kako se je njegov pogled na življenje spremenil – o tem se je misijonar Izidor Grošelj pogovarjal s Petro Medved.


24.09.2015

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


23.09.2015

Tina Zorman

Tino Zorman je v Jemen pripeljala služba. Ena najrevnejših držav na svetu jo je takoj očarala s svojo preprostostjo, pozneje pa je tam našla tudi ljubezen. V Jemnu si je ustvarila družino, skupaj z možem ustanovila turistično agencijo in bila leta 2010 izbrana med 8 najboljših vodnikov z vsega sveta. Vse to pa je pretrgalo savdsko bombardiranje Jemna, ki je izjemno poslabšalo bivanjske razmere v državi in Tino prisililo k odhodu. O Jemnu in malo drugačnem begunskem življenju se bo v noči na sredo s Tino Zorman pogovarjala Andreja Gradišar.


21.09.2015

Nočni obisk

Odkar poznamo dokumentirano človeško zgodovino, jo spremljajo različna verovanja v nadnaravno. Celo iz risb naših prednikov, neandertalcev, je razvidno, da so verjeli v nadnaravne sile. Religiozna prepričanja in vedenja je moč najti čisto v vsakem človeku, ne glede na to, od kod prihaja ter katerega spola in starosti je. V tokratnem Nočnem obisku nam bo filozof, dr. Sebastjan Vörös, poskušal pojasniti, zakaj ljudje sploh verujemo, kaj se dogaja v človeških možganih med mističnim izkustvom, zakaj verjamemo le v določene religijske koncepte in zakaj so se nekateri ohranili do danes, drugi pa ne. Kaj nam to pove o sodobni družbi? Prisluhnite Lei Ogrin in gostu v ponedeljek, malo po polnoči.


20.09.2015

Marjetka Perme

Marjetka Perme je ustanoviteljica Akademije za osebno odličnost, trenerka nevrolingvističnega programiranja in mehkih veščin, ter avtorica izobraževalnega programa. Edina med slovenskimi NLP trenerji, se lahko pohvali z diplomo ameriškega Robbins-Madanes Center for Strategic Intervention, ki združuje najučinkovitejše strategije za maksimiziranje človeških potencialov, ter doseganje trajnih pozitivnih sprememb pri posameznikih in timih. Poseben poudarek njenih programov je namenjen uporabnosti pridobljenih znanj in veščin. V noči na nedeljo bo pojasnila, kaj je nevrolingvistično programiranje, komu je namenjeno in kako si lahko z njim pomagamo pri vodenju organizacij, komunikaciji, javnem nastopanju in osebnostni rasti. Na nočni obisk jo je povabil Sandi Horvat.


19.09.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.09.2015

doc.dr. Andrej Gaspari

Doc. dr. Andrej Gaspari se je specializiral za pozno prazgodovino in zgodnje rimsko obdobje ter zgodovino, povezano z antičnimi ladjami in plovbo. Najlažje ga najdete na najdiščih, kjer je običajno obdan s sodelavci, opremo in knjigami. Med drugim je zaslužen, da so leta 2003 reko Ljubljanico razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Velja za vodilnega podvodnega arheologa v Sloveniji, zato morda celo dobite namig za kakšen zaklad, ki ga naše reke še skrivajo. Malokdo ve, da je bil nekoč tudi alpinist. In še kaj, o čemer se bo v petek takoj po polnoči pogovarjal z voditeljem Juretom K. Čoklom.


17.09.2015

Uroš Dokl

Na nočni obisk je Teodor Bostič povabil profesorja Uroša Dokla. V zadnjih osmih letih, zlasti pa od takrat, ko je Sirijo spoznal s kolesom, se v to deželo, v katero se je, kot sam pravi dobesedno zaljubil, vedno znova vrača. Spregovoril bo o razmerah, ki so pripeljale do brutalne državljanske vojne in o tem, da je zlasti zahodni svet tamkajšnje ljudstvo pustil na cedilu. Predvsem pa bo predstavil humanitarni projekt Jakob, s katerim želijo pobudniki tega projekta begunskim otrokom, z izobraževanjem in igro ponuditi upanje za boljšo prihodnost.


16.09.2015

Zdravilne zgodbice

Drevi se bomo v nočnem programu na Prvem zdravili z Zdravilnimi zgodbicami. Lani smo lahko spoznali prvi del te knjige, v katerem sta avtorici, psihologinja Mia Bone in kulturologinja Petra Julia Ujawe, zbrali zgodbice za malčke od prvega do približno četrtega leta starosti. Od uspavanja, zdravljenja težav z govorom in drugih, za to starost pogosto značilnih težav, pa letos z drugim delom, ki je tik pred izidom, stopata nasproti razvojnim tegobam, ki se pojavljajo pri otrocih pred vstopom v šolo. Grajenje spolne vloge, razvoj inciativnosti in zdrave ambicioznosti na eni strani in občutkov krivde na drugi, vzpostavljanje svoje vloge v družbi in podobno. Tudi tokrat sta se pri pisanju zgodbic oprli na teorijo psihosocialnega razvoja svetovno znanega psihologa Erika Eriksona. O vsem tem se bo z gostjama pogovarjala Tina Kralj.


Stran 130 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov