Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5418 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


10.09.2015

Duet Duo ponte

Na tokratni sproščen nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja duet »Duo Ponte«, ki uspešno zaokrožuje prvo leto delovanja. Izdal je prvo zgoščenko in že pripravlja drugo. Idejni in umetniški vodja dueta je Damjan Stanišič; kot kitarist je nastopal na številnih festivalih in je dejaven kot gostujoči predavatelj na področju glasbenega izobraževanja. Drugi del zasedbe je pevka Alja Petric – vse bolj priznana glasbenica, ki sodeluje tudi z različnimi glasbeniki in skupinami na področju jazz in etno glasbe.


09.09.2015

dr. Tine Grebenc

Na Nočni obisk prihaja biolog dr. Tine Grebenc. Sam pravi, da velik del svojega življenja preživi v gozdu. A ne le podnevi. Če je čez dan gozd zanj delovno okolje, pa je ponoči mesto sprostitve in navdiha. Sprehod po gozdu ponoči je po njegovih besedah kot trening čutil – zaznavanje zvokov in vonjav. Dr. Grebenc ni le pozoren opazovalec narave, ampak tudi kritičen mislec, ki aktivno spremlja dogodke in spremembe v družbi.


07.09.2015

Umetnik Janez Janša

Pravi, da najraje zastavlja vprašanja in opazuje kolateralne učinke svojih del. Kako smo in kako nismo skupaj. Kako krhke, razdrobljene, začasne in mobilne so naše vezi v sodobni družbi. Za skupino ali skupnost rečemo, da je harmonična, ko njeni člani dihajo kot eden. Kako bi delovala skupnost, ki bi dobesedno dihala kot eno? Ko se znajdemo v družbi človeka, katerega dihanje je dovolj glasno ali opazno, hitro ugotovimo, da je meja naše zasebnosti prekoračena in da se ne moremo upreti vplivu drugega na nas. Dihati kot eden ali dihati po svoje? Je zrak edino, kar nam je še skupno, se sprašuje v svoji najnovejši predstavi Zraka!? Z Janezom Janšo se bo v ponedeljek po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.


06.09.2015

Društvo koscev in kosic Slovenije

V nedeljskem Nočnem obisku bomo podrobneje spoznali ročno košnjo, enega od tradicionalnih običajev na podeželju, ki se prenaša iz roda v rod in na svojstven način krepi povezanost in pripadnost ljudi. Juretu Čepinu se bosta po polnoči v studiu pridružila gospod Lojze Križnar in gospa Marija Veršič, člana društva koscev in kosic Slovenije, ki sta se pred nekaj dnevi vrnila z evropskega prvenstva v ročni košnji v Španiji. Po polnoči nam bosta zaupala, kako uspešna je bila slovenska ekipa, kakšna pravila veljajo na tekmovanjih in kako razširjena je tradicija ročne košnje pri nas.


05.09.2015

Damjana Kulot

V nočnem programu bomo gostili Novogoričanko Damjano Kulot. V letošnjem letu je znamenito romarsko pot Camino prehodila že tretjič. Camino Frances oziroma Camino de Santiago je 800 kilometrov dolga pot, ki se začenja v Franciji, nadaljuje čez Pirineje in konča na severo-zahodu Španije v kraju Dantiago de Compostela. Damjana jo je vsakič prehodila sama. V povprečju jo popotnik prehodi v 30 dneh. Damjana je dnevno prepešačila približno osem ur. Na koncu poti ni čutila zmagoslavja temveč le hvaležnost za danost in srečo, da ji je uspelo to razdaljo premagati kar trikrat. Z gostjo nočnega programa se bo pogovarjala Nataša Uršič.


04.09.2015

Tomaž Pandur

Pred petindvajsetimi leti ga je postavil na oder Mariborske drame. Lani na sceno gledališča Centro Dramático Nacional v Madridu. Prvih trideset predstav je bilo v trenutku razprodanih. V prvem jesenskem mesecu pa bo v igralski zasedbi ljubljanske Drame stopil na prizorišče Ljubljanskih križank. Faust. Njegovo iskanje smisla življenja, Marjetičina bolečina in Mefistova zloba. Večni motivi in zgodbe, h katerim se je treba vedno znova vračati, da bi razumeli sebe in svet. Pred ljubljansko premiero Fausta se bo z režiserjem Tomažem Pandurjem pogovarjala Nada Vodušek. V petek, malo čez polnoč.


03.09.2015

Heliodor Cvetko

Začelo se je novo šolsko leto in z njim povezana pričakovanja otrok, staršev in učiteljev. Kako pomembni so za učenca zdravo družinsko okolje, igra in sprostitev, kdaj se zaradi preobremenjenosti in slabše motivacije otrok starši obrnejo na strokovnjake, v pogovoru s Heliodorjem Cvetkom, univerzitetnim diplomiranim psihologom in integrativnim psihoterapevtom iz mariborskega Svetovalnega centra za mladostnike in otroke – od polnoči dalje. V nadaljevanju bomo gostili glasbeno legendo, Vana Morrisona, ki je v ponedeljek praznoval 70. rojstni dan. Vplival je na mnoge glasbenike, posnel 35 albumov in osvojil veliko glasbenih nagrad.


02.09.2015

Radijsko vodeno modelarstvo

Sredin nočni obisk bo v znamenju modelov letal, s katerimi tekmujejo člani modelarskih društev. Voditelju Juretu Čepinu se bosta namreč pridružila David Marc, predsednik modelarskega društva Ventus iz Ajdovščine in Pavle Prhavc, predsednik podkomisije za radijsko vodene modele. Kako zahtevna je izdelava določenih modelov letal, v katerih kategorijah modelarji tekmujejo in kako se je kultura modelarstva razvijala v preteklih desetletjih, boste izvedeli nekaj minut čez polnoč.


31.08.2015

Dejan Roljič

Pri svojih 27-ih letih ima Dejan Roljič za seboj že mnogo podjetniških izkušenj. Ustanovil je poletno šolo na Kitajskem, bil član mednarodnega start up podjetja s tiskalnimi kioski, konec marca pa je postal soustanovitelj in direktor prvega pospeševalnika start up podjetij v regiji jugovzhodne Evrope "ABC - Accelerator". V njem ponujajo mentorstvo izbranim zagonskim podjetjem ter jim zaradi dobrih mednarodnih povezav omogočajo tudi vstop na tuje trge. Več o tem, kako deluje prvi tovrstni pospeševalnik, zakaj je prepričan, da imamo v Sloveniji vso potrebno znanje za uspeh in kaj še čaka bodoče podjetnike, boste slišali nekaj po polnoči, ko se bo z Dejanom Roljičem pogovarjala Ana Skrt.


30.08.2015

Roman Bernard

Marsikdo ob pogledu na helikopter v zraku pomisli le na prevozno sredstvo, vendar je ta še veliko več kot to. Je orodje, ki omogoča natančna snemanja zemeljskega površja, preglede najrazličnejših infrastruktur in zagotavlja oskrbo na območjih, kamor bi velike količine dobrin ali predmetov težko prenesli. O tem, za kakšne namene se helikopterji lahko uporabljajo v civilni sferi, bomo govorili z Romanom Bernardom, direktorjem in pilotom v podjetju, ki se v Sloveniji ukvarja s to dejavnostjo. Spregovorili bomo tudi o njihovi širitvi na tuje trge in o tem, kako v podjetju veliko priložnosti dajejo mladim izobraženim kadrom.


29.08.2015

Ana Jurkovič

V nočni program prihaja sveža magistrica slovenistike Ana Jurkovič. Študij je zaključila z nalogo Slovenščina za vsak žep. Ana je razvila prvo računalniško aplikacijo za začetno učenje slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Sicer pa je v slovenističnih vodah kar aktivna in se tu tudi dobro počuti. Več izveste, ko se nam pridruži na nočnem obisku. Gostila jo bo Jana Samsa.


28.08.2015

Naturopatinja Katja Tomažič

Na nočni obisk prihaja Katja Tomažič, ki je po izobrazbi in duši naturopatinja. Ukvarja se z energetskim prehranjevanjem po tradicionalni kitajski medicini. Hrana je izvor energije, dobrega počutja in zdravja. Kako prepoznamo tip energije, ki mu pripadamo, kako neprimerna hrana poškoduje pravilno delovanje določenega organa ali sistema v organizmu, kakšne so različne energije v telesu in zakaj se ljudje razvitega sveta bojujejo s preobilno težo že od otroštva, o tem se bo Petra Medved pogovarjala s Katjo Tomažič.


27.08.2015

Botanični vrt Romana Hergana

Roman Hergan je na degradiranih tleh v okolici Rač, zgradil prvi slovenski zasebni botanični vrt, ki skuša že v zasnovi posnemati naravo. Rastline je Roman nabiral v močvirjih slovenskih rek in potokov. V njegovem ribniku raste kar nekaj močvirskih vrst rastlin, ki so v Sloveniji izredno redke ali jih v naravnem okolju sploh ni več. Poleg številnih vodnih in obvodnih rastlin botanični vrt ponuja še zbirke strupenih in zdravilnih rastlin ter mineralov in kamnin. Botanični vrt gosti številne naravoslovne in šolske ekskurzije in terenske laboratorijske vaje. Romana Hergana gosti Teodor Bostič.


26.08.2015

Ljubljanski anarhisti

Avtonomija, samoorganizacija, vzajemna pomoč in neposredna demokracija so načela anarhističnih gibanj, ki se zavzemajo za družbo brez kapitalizma, seksizma, rasizma, homofobije, nacionalizma ter vsakršne oblike dominacije. Ali je takšno družbo sploh mogoče vzpostaviti, zakaj anarhiste mnogi povezujejo s pojmi kot so kaos, nasilje, neorganiziranost ali upor ter kakšna je slovenska anarhistična realnost, so vprašanja, ki jim bomo poizkušali z ljubljanskimi anarhisti poiskati odgovor v prvih urah zadnje avgustovske srede.


24.08.2015

Teja Reba

Na nočni obisk prihaja koreografinja, plesalka in performerka Teja Reba. Umetnica, ki skozi svoje predstave raziskuje razmerja med fizičnimi, čustvenimi in političnimi dejanji. Tako občimi kot tistimi, ki izhajajo iz njene osebne izkušnje. Brezkompromisno in provokativno. V ponedeljek malo po polnoči se bo s Tejo R pogovarjala Nada Vodušek.


23.08.2015

Pogovori s poslušalci

Prijazna avgustovska noč kar kliče k druženju. Voditeljica Mojca vas vabi k telefonu. Zanima jo, kaj se novega dogaja v vašem kraju, z vami, z vašimi hišnimi ljubljenčki in pri vas doma. Pa še kakšno šalo lahko pripravite. Pridružite se ji po polnoči.


22.08.2015

Vesna Pridigar

Astrologinjo Vesno Pridigar večina pozna pod imenom Vesna Helena. Marsikdo z velikim zanimanjem sledi njenim predavanjem v medijih, ki med drugim vsebujejo teme o numerologiji, meditaciji, dojemanju podzavesti, peat procesiranju, hermetizmu, terapijah, zeliščarstvu, pa tudi o zdravi prehrani. S tovrstnimi temami bo zaznamovan tudi tokratni nočni obisk. Sama pa se je nedavno lotila zanimivega projekta: kot fotografinja si pomaga z astrologijo, ki je ključ k odkrivanju pravega časa, okolja in barv za fotografiranje posameznika. A fotografija ne bo v ospredju. Med obiskom, na katerega jo je v koprski studio povabila Anita Urbančič, bo spregovorila predvsem o svojem primarnem znanju in izkušnjah.


21.08.2015

Gregor Geršak: Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika?

Ste kdaj pomislili, da je merjenje lahko zelo zanimivo in zabavno? Gregorju Geršaku celo tako zelo, da sam zase pravi, da je obseden z merjenjem. Gregor Geršak je asistent na Fakulteti za elektrotehniko in njegova strast je interdisciplinarna veda po imenu psihofiziologija. Gre za fiziološko merjenje psiholoških pojavov – kaj se torej dogaja v telesu, ko se nekaj dogaja v umu. Kako izmeriti stvari za katere ni sprejetih splošnih merskih enot? Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika? To močno zanima industrijo. Prešli smo čase, ko je industrijo zanimala zgolj kvaliteta in varnost izdelka. Danes jo zanima predvsem percepcija potrošnika. Kako meriti občutke in kako industrija uporablja psihofiziologijo, boste izvedeli v začetku petkove noči.


20.08.2015

Tania Smrdel

Na obisku v Sloveniji se je nedavno ustavila Tania Smrdel, ki je v daljni Avstraliji močno povezana s Slovenijo in mediji. Na radiu SBS Avstralija je namreč urednica programa za Slovence, ki živijo v Avstraliji. Skupaj z ekipo tako na tem radiu posebnega pomena, skrbi za informiranost in stik izseljencev z domovino. S Tanio Smrdel se je pogovarjal Robert Levstek, vabimo vas k poslušanju nekaj po polnoči.


19.08.2015

dr. Matjaž Regovec

Veliki švicarski psihiater in psiholog Carl Gustav Jung je nekoč dejal, da nihče, ki se premika med kaotičnimi tokovi življenja, ni brez težav. Ko želimo razrešiti čustvene stiske in notranje konflikte, naletimo na strahove in tabuje. Kako uspešni smo pri spopadanju s travmo Slovenci in ali smo res travmatiziran narod? Od kod izvirajo naši strahovi? V globine nezavednega se bomo nocoj po polnoči podali s psihologom in jungovskim psihoanalitikom dr. Matjažem Regovcem. Na Nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.


Stran 131 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov