Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
5418 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
Njena strast do potovanj se je pričela že v otroških letih, ko je kot plesalka pogosto potovala na tekmovanja v tujino, na prvo daljšo samostojno pot pa se je podala pri svojih osemnajstih. S potovanji je kasneje okužila tudi svojega bodočega moža, danes pa se po svetu potepa tudi skupaj s svojimi otroki. Danes petletna hči Juno je bila pri svojih osmih mesecih že v Egiptu, še ne dveletni sin Maj pa je že stopical po Siciliji in po Španiji. Z urednico, novinarko in popotnico Tino Guček se bo nekaj po polnoči pogovarjal Peter Močnik.
Bedenje pozno v noč se vam bo splačalo. Preživeli boste dve pestri uri v nočnih pogovorih z Mojco. Kot po navadi se bomo zabavali, si zaupali skrivnosti in se celo prerekali. V vsakem primeru pa bo čas minil, kot bi mignil in po drugi uri boste potonili v zasluženi globok spanec. K poslušanju in sodelovanju vabi Mojca Blažej Cirej.
Po polnoči bomo gostili Joška Sirka, Slovenca, ki živi na italijanski strani Brd. Iz vaške betule, ki jo je postavil njegov oče kmalu po vojni, je nastala današnja La Subida, posestvo, ki se razprostira na desetih hektarjih, z osemnajstimi počitniškimi hiškami v slogu stare briške arhitekture, z jahalnim centrom, bazenom, teniškim igriščem … Pred leti je La Subida dobila Michelinovo zvezdico. Sirk je tako edini Slovenec, ki jo ima v lasti, vendar mu ne pomeni veliko. Vedno znova išče nove izzive, zato se je lotil še enega, skorajda pionirskega projekta. O njem bo pripovedoval v nočnem programu voditeljici Nataši Uršič.
Pred dvema desetletjema so se po Ljubljani sprehajale razvajene gospodične v razkošnih oblekah, spletenih iz nostalgije in čajnih vrečk. Njihov avtor Uroš Belantič je medtem ustvaril nešteto kolekcij in kostumografij ter svojo lastno modno znamko Oktober, ki jo je leta 2004 uspešno predstavil v Parizu. Čez štiri leta se je tja preselil tudi sam. Oblikuje za blagovno znamko Plein Sud. Včasih se vrne tudi v Ljubljano. Čez dva tedna bo v ljubljanski operi premiera baletne predstave Labodje jezero, za katero je oblikoval kostume. Z Urošem Belantičem se bo pogovarjala Nada Vodušek.
Na nočni obisk prihaja prof. dr. Jana Goriup, sociologinja z Univerze v Mariboru. Kakšna sta pomen in vloga družine v postmoderni družbi, kako se oblikuje sistem vrednot v 21. stoletju, kako razslojevanje vpliva na neenakosti v družbi? O tem se bo Teodor Bostič pogovarjal z dr. Jano Goriup, ki bo komentirala tudi najnovejše polemike ob sprejetju zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Na nočnem obisku se bosta voditelju Juretu Čepinu pridružila Blaž Učakar in Danijel Bogataj, člana glasbene skupine Čedahuči. Člani skupine so trdno prepričani, da je komunikacija z občinstvom ključnega pomena, zato s poslušalci po nastopih radi poklepetajo in jim celo ponudijo, da preizkusijo instrumente. Zasedba je v svojih treh letih obstoja nastopala skoraj po vsej Sloveniji, od velikih odrov Cankarjevega doma in festivalnih dvoran do intimnih koncertov v velikosti malo večje dnevne sobe. Kaj od tega jim je ljubše, pa izveste nekaj po polnoči.
Slovenska start-up scena dokazuje, da so mladi Slovenci uspešni, iznajdljivi in kreativni. Mednje gotovo sodi tudi skupina štirih, ki je nedavno izdelala posebno spletno in mobilno aplikacijo za avtošole Foora. Ta med uro vožnje beleži pot, inštruktorjeve napotke in storjene napake kandidata, zato, da si jih ta, po koncu vožje lahko tudi v miru ogleda in se bolj učinkovito pripravi na naslednjo uro. Koncept do sedaj že uporablja nekaj domačih avtošol, ekipa pa si želi predvsem širitve na tuje trge. Ana Skrt je na nočni obisk povabila ustanovitelja startupa Foora, Boruta Jegliča. Prisluhnite jima malo po polnoči.
Na nočnem obisku bomo v novogoriškem studiu Radia Koper gostili Brazilca Israela dos Santosa. Najbolj prepoznaven odbojkar primorskih prvoligašev iz Kanala, se je v sedmih letih bivanja pri nas povsem vživel v okolje. Čeprav ga je športna pot vodila v številne države, si je 206 centimetrov visoki Israel pri nas ustvaril dom, spoznal ljubezen svojega življenja, se poročil in si ustvaril družino. S prilagajanjem našemu okolju je imel Brazilec manj težav, kot je pričakoval, zato je s tekočo slovenščino in dobro voljo hvaležen sogovornik. Kakšna je njegova življenjska zgodba in kako njegov brazilski temperament diha po slovensko, bo Israel oziroma Izi, kot mu pravijo prijatelji, povedal v pogovoru z Boštjanom Simčičem.
Neprofitni Zavod PROoP so ustanovili z namenom osveščanja o uporabi prostokodnih računalniških sistemov v našem okolju in uporabo primerne opreme za javno dobro namesto stroškovno povsem drugačnih okolij. Osnovni cilj je postaviti računalniška okolja za različne dejavnosti in v dogovoru z lokalnimi skupnostmi zagotoviti ustrezne prostore, v katerih nato potekajo računalniška izobraževanja. V studiu se nam bo po polnoči pridružil eden izmed ustanoviteljev neprofitnega Zavoda PROoP Bojan Prémelč - Pibi, s katerim bomo predstavili delovanje zavoda, pojasnili, kako potekajo in kje se lahko udeležite njihovih brezplačnih delavnic, povedali pa bomo tudi, kaj lahko naredite s svojimi odsluženimi računalniki.
Na sproščen pomladni nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja mladosten, a izkušen slovenski glasbenik in pevec Omar Naber. Že dobro leto sicer pada "Na glavo" in v njegovi glavi se iz dneva v dan rodi mnogo idej. Ali ostaja zgolj pri idejah ali pa ? ? Odgovor boste med drugim slišali v Nočnem programu. Bodite z nami.
Slovenski glasbeni prostor je od januarja bogatejši. Ajdovska zasedba Antioksidanti je namreč po šestih letih delovanja izdala prvenec Parfum in plastika, ki ga bodo predstavili v tokratnem Nočnem obisku. Zase pravijo, da igrajo družbenokritični rock’n’roll, kar se odraža skozi iskrena besedila, ki govorijo o sedanjih socialnih problematikah, se spominjajo dogodkov iz slovenske zgodovine in nežno prepevajo o življenju z rakom. Kako vidijo svet Erik Jež, Andraž Žvokelj, Grega Marc, Darjan Brus in Gal Furlan, boste slišali malo po polnoči, ko se nam bodo pridružili z akustičnimi inštrumenti.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Dokler lahko premikaš veko, trepalnice, plešeš, je učil Kazúo Ono. Plešeš lahko tudi v sebi, z minimalnimi telesnimi gibi. Na nočni obisk prihaja Tanja Zgonc, plesalka, koreografinja in redna profesorica za področje plesne in gibalne izraznosti na ljubljanski AGRFT, ki že več kot dve desetletji raziskuje, pleše in poučuje avantgardni japonski ples búto. O popolni koncentraciji akcije in miru, o zen budizmu, o potovanjih duše in njenih utelesitvah, o meditaciji, pa tudi o astrologiji, še enem védenju, ki se mu posveča, se bo z butoistko Tanjo Zgonc pogovarjala Nada Vodušek.
Na kmetiji Podpečanovih v Galiciji se s kmetovanjem ukvarjajo že štiri generacije.Tako ima kmetovanje v genih tudi mlada Martina Podpečan. Že kmalu je spoznala, da morajo tudi kmetije v korak s časom, sicer so obsojeni le na životarjenje. Že med študijem zootehnike na Biotehniški fakulteti se je odločila, da bo nadaljevala s tradicijo domače kmetije, ki ji bo treba dati novo vsebino.Na kmetiji tako zdaj dokazujejo, da slogan Domače je dobro res velja in da je lahko delo na kmetiji privlačno tudi za mlade. Z Martino Podpečan se bo pogovarjal Janez Vedenik.
Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture britansko-slovenskih korenin, zadnjih pet let predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, je za nočni obisk pripravil poseben seznam skladb. Izbral je pesmi, ki bi jih, če bi se kdaj znašel pred takim izzivom, vzel s seboj na samotni otok. Poleg življenjske zgodbe, ki je tesno povezana s prihodom v Slovenijo pri desetih letih in Radiem Študent, ki ga je močno zaznamoval, bo razkril tudi svoje poglede na kakovost življenja pri nas, velik del pogovora pa bo namenjen tudi glasbi. Med problematiko, s katero se po njegovem mnenju sooča slovenska glasba, izpostavlja dva pojma: žanrski fašizem in pomanjkanje prostora. Nikolaja Jeffsa bo gostila Anita Urbančič.
Na nočni obisk prihajajo parakolesarja Anka Vesel in Primož Jeralič ter njun trener Aleksej Dolinšek. Usoda lahko v delčku sekunde spremeni življenje, ljubezen do športa pa kljub invalidnosti ostane. Parakolesarstvo ni le rekreacija, ampak vrhunski šport, je uradna paraolimpijska disciplina, ki jo priznava Mednarodna kolesarska zveza. O pogumu, premagovanju ovir, motivaciji in svobodi, ki jo ta šport prinaša invalidom, se bo z gosti pogovarjala Petra Medved.
Na nočni obisk obisk prihaja Orlando Uršič, pisatelj, urednik, založnik in ob vsem tem, svojevrsten literarni in družbeni bojevnik. Na pisateljsko pot je stopil z romanom Gosposka, mater si ozka … po katerem je lani nastal tudi celovečerni film v režiji Marka Šantiča. V tem romanu je Orlando Uršič izpisal svojo bridko življenjsko izkušnjo, ko so ga zaradi težkih družinskih razmer nastanili v vzgojni dom, od koder ga je pot vodila v boj za preživetje. Danes je Orlando Uršič uspešen avtor, založnik, mož in oče. Z njim se bo pogovarjala Simona Kopinšek.
"Sicer nisem nočni tip in ob tej uri običajno trdno spim, če le nisem dežuren ali kje v gorah - možnost, da predstavim vprašanje helikopterskega reševanja v Sloveniji, pa je dobra motivacija," je na povabilo na Nočni obisk odgovoril zdravnik in gorski reševalec Iztok Tomazin. Slovensko javnost namreč že dalj časa glasno opozarja na birokratske ovire pri reševanju življenj s helikopterji. Prav tako strasten kot pri svojih službenih obveznostih je tudi v dejavnostih, ki zapolnjujejo njegov prosti čas. Iztok Tomazin je vrhunski alpinist, ekstremni smučar, zmajar in jadralni padalec, pa tudi fotograf, pisatelj in pesnik. V studio nočnega programa ga je povabil Iztok Konc.
Na nočni obisk smo tokrat povabili Mašo Pavoković. Je ena tistih, ki vedno sodeluje na več projektih vzporedno, včasih novinarka in voditeljica, drugič organizatorka in predstavnica za odnose z javnostmi. Nedavno je še z enim svojim projektom Ljubljano postavila na zemljevid sproščenega in inovativnega druženja. Čeprav v njenem Ziferblatu nudijo kavo, ni kavarna, ampak prostor namenjen druženju in spoznavanju ljudi. Tam je, kot pravi Maša, vse zastonj, le čas ne. Zakaj, izveste v Nočnem programu, ki ga pripravlja Ana Skrt.
Doula je usposobljena in izkušena ženska, ki nudi čustveno, informacijsko in fizično podporo porodnici in njenemu partnerju v času nosečnosti, med porodom in po njem. Je spremljevalka, ki nima nujno medicinske izobrazbe, dobro pa pozna fiziologijo poroda in je v večini primerov tudi sama rodila. Ena prvih doul v Sloveniji, Nina Jenšterle, ob prihajajočem svetovnem tednu doul prihaja na nočni obisk. Kakšna je vloga doule pred, med in po porodu, kako lahko postaneš doula in kako nanje gleda medicinsko osebje? Nino Jenšterle gosti Enisa Brizani.
Neveljaven email naslov
