Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Katarina Majerhold

12.07.2015

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev.  Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.

Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”

A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.

V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.

1. Mitologija  – iskanje duše dvojčice

Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”

Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.

foto: Angleszka Bernacka

 2. Kozmologija – ljubezen in razdor

Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.

Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”

3. Filozofija – prijateljstvo kot najvišja oblika ljubezni?

Aristotel  je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?

Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.

4. Agape in karitas

Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”

5. Strastni vitez in dama

Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.

Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.

Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.

Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.

Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.

foto: Jose Carlo Babos

6. Romantični par v razsvetljenstvu

Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.

7. Transferna ljubezen

Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.

Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.

8. Postmoderna sočutna, recipročna in erotična ljubezen

Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.

9. Sodobno znanstveno pojmovanje ljubezni (biologija, medicina)

V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.

V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”

Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.

 

 

 

 


04.08.2022

Vinko Rizmal

Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja naš rojak Vinko Rizmal, ki je pred 55 leti odšel v Avstralijo. Z ženo Elico sta si ustvarila dom v Melbournu in poleg rednega dela opravljala še pomembno poslanstvo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Po eni bomo o izkušnjah nedavnega požara na Krasu govorili s Francijem Petkom, poveljnikom Gasilske zveze Slovenije in spoznali Muzej mineralov na Remšniku. V nadaljevanju bomo obudili spomin na 150 letnico rojstva vinogradniškega strokovnjaka Bohuslava Skalickega in dodali še kakšno zanimivost. Voditelj bo Stane Kocutar.


03.08.2022

Alenka Krč

Od četrtega leta je plesala. Ples je bil središče njenega sveta. »Show dance« in skupina Fever so obvladovali njo in njeno celo bit. Potem se je zgodilo snemanje njihovega nastopa in takrat jo je oder zasvojil še iz druge strani. Ne kot performerko, ampak kot producentko. Zdaj je Alenka Krč že dolgo poznana kot ženska, ki je povezana s svetom filma, televizijskih serij in oglasov, saj v svoji kasting agenciji za naročnike išče obraze, ki bodo statirali ali odigrali vidnejše vloge. Njeni prepoznavni dredi, ki zavzemajo tri četrtine njenega telesa, pa ne vzbujajo občutka, da je Alenka le zelo samosvoja, uporniška. Ko jo pobliže spoznaš, izveš, da je sila disciplinirana, topla in kolektivna individualistka. Z nami bo po polnoči, k poslušanju vas vabi voditeljica Vesna Topolovec.


01.08.2022

Aljaž Plankl

Vrt brez prekopavanja, zastirka, kompost, akademija vrtnarjenja, kompostno stranišče, gozdni vrt, permakultura, celostno načrtovanje posestev, celostni pogled. Vse našteto je divji nomad, strastni zemljan in permakulturni načrtovalec Aljaž Plankl. Aljaž je dolga leta živel kot »moderni hlapec«, potoval po Sloveniji in pri ljudeh oskrboval kmetije…se veliko naučil. Izkustva na mnogih posestvih, kjer je delal brezplačno, v zameno za bivanje in hrano, so ga privedla do kriterijev, kakšna kmetija bo nekoč njegova. In danes jo ima. Na domačiji visoko nad dolino živi v 200 let stari kamniti hiški. Tisto, kar ga najbolj žene, je strast, da bi v naša življenja bolj privabili divjino, saj smo naravo preveč izkrčili, si jo pokorili. »Če želimo še naprej živeti na tem planetu, moramo začeti živeti bolj z naravo, ji dati prednost, se od nje učiti, posnemati njene vzorce in jih preslikavati v svoja življenja, pa ne samo pri pridelavi hrane« pove. Da ne gre res za pračloveka se je voditeljica Vesna Topolovec prepričala, ko ji je Aljaž na vprašanje »brez česa ne bi mogel živeti« odgovoril, brez manga iz tržnice, letalski prevoz. Čeprav ga je hip pred tem opazovala, kako se masti s piškoti, ki so zrasli skoraj na drevesu, bili so kostanjevi. Aljaž bo gost v oddaji Nočni obisk, po polnoči. Vabljeni k poslušanju ali kot bi rekel Aljaž: Naj raste.


31.07.2022

Barbara Pešut

»Erotika je najlepša reč, ki nam jo je podarilo življenje. Je nepogrešljiva začimba, ki je lahko po potrebi tako šokantna kot nežna. Živim tako, da je ne izgubim – da mi je ne zmanjka, da se nikdar ne počutim tako kot pečenka, ki so jo po pomoti cukrali namesto solili. Tudi v trenutkih, ko erotični žar samo še žije, ne neham. Ne žalujem, da je minilo razkošje v travi, bogastvo v roži, ampak pišem dalje.« To je v enem izmed intervjujev izjavila vedno iskrena, brezkompromisna, odločna, odkrita pisateljica, pesnica, nekdanja plesalka in pevka, sploh čustev polna ustvarjalka Barbara Pešut, katere dela bodo polnila prvi dve uri Nočnega programa, ki ga pripravlja Lucija Grm.


30.07.2022

Danijela in Danijel Koradin

Na nočni obisk smo povabili Danijelo in Danijela Koradina, ki se že dve desetletji ukvarjata z organizacijo koncertov. To poletje imata spet veliko dela, saj so ljudje dogodke očitno zelo pogrešali. Pri izbiri izvajalcev se zanašata na svoje občutke, prisluhneta željam ljubiteljev glasbe, vedno pa iščeta tudi nove izvajalce, ki lahko glasbenim sladokuscem ponudijo kaj novega. Kaj se dogaja v ozadju pri organizaciji koncerta, se kdaj kaj tudi zalomi, s katerimi izvajalci najraje sodelujeta in kaj pripravljata za jesen, ju bo vprašal nočni voditelj Andrej Šavko, ki bo z vami do jutranjih ur nizal primorske zgodbe.


28.07.2022

Marko Pigac

Nočni obisk: Marko Pigac Gost nočnega programa bo Mariborčan Marko Pigac, fotograf, ki želi s svojimi fotografijami obogatiti zgodovino za prihodnje rodove. Pri svojem delu je unikaten, inovativen in razmišlja ter »vidi« zgodbo že v naprej. Njegove fotografije so danes stalnica številnih medijev. Z Robertom Zajškom bosta govorila tudi o blogih, pisanju, spletu, prijateljih, življenjskih načelih in modrostih, tišini, filmu Boter … Prisluhnite po polnoči.


27.07.2022

Polona Janežič

V studiu Prvega se nam bo nekaj minut čez polnoč pridružila Polona Janežič, samozaposlena glasbenica, pianistka, skladateljica in aranžerka, tudi članica Katalene in nekdanje skupine Melodrom. Polona redno s sodeluje s številnimi imeni iz našega glasbenega in gledališkega sveta, pred leti pa se ji je zgodil celo pobeg v literarne vode. Pridružite se nam bo na popotovanju po njeni avtorski glasbi. Spoznajte še eno izmed izjemnih glasbenic in ustvarjalk v našem prostoru. V oddaji Nočni obisk jo bo gostila nočna voditeljica Višnja Fičor.


25.07.2022

Ime mi je rdeča

Nočno listanje po enem izmed romanov odličnega Orphana Pamuka, ki ga nekateri uvrščajo v sam vrh njegove ustvarjalnosti, nas popelje v Turčijo16. stoletja, v skrivnostni svet tedanjega Carigrada in zamršeni svet, o katerem spregovarjajo različni pripovedovalci, ki vsak iz svojega zornega kota pletejo večplastno zgodbo romana, prežeto z vrvenjem vsakdanjega življenja. Ne le ljudje, tudi rastline, živali, predmeti odstirajo tančice sveta in v čarobnem jeziku vodijo bralca skozi zgodbo o umorjenem miniaturistu, enem od mojstrov, poklicanih, da bi iluminiral skrivno knjigo, ki jo je naročil sam sultan. Prisluhnimo njihovim glasovom in dovolimo, da nas premamijo in zapeljejo v branje cele pripovedi. Odlomke je pripravila voditeljica Nada Vodušek, urednica Aida Kurtović pa je izbrala glasbo za nočno potovanje v preteklost.


24.07.2022

Klepet z Mojco Blažej Cirej

Presneto, kaj je zdaj to: ali imamo mi poletje, ali ima poletje nas? Nadležna vročina kaže, da nas ima poletje pošteno v pesti in da nas bo še nekaj dni mučilo. Dnevi so presvetljeno žgoči, noči pa zatohle. Ampak če je družba dobra, lahko odmislimo vse to, kar nam ni všeč. In družba bo ob klepetu z Mojco Blažej Cirej osvežujoča. Če ne verjamete, preverite po polnoči na Prvem programu. Mogoče vas bo celo zamikalo, da se pridružite pogovoru. Pogum velja.


23.07.2022

Vojmir Tavčar, Borut Klabjan, Boris Kralj

Pred petdesetimi leti, 4. avgusta 1972 so člani ilegalne palestinske organizacije Črni september izpeljali teroristični napad na naprave transalpskega naftovoda. Tarča napada so bili rezervoarji surove nafte, ki se nahajajo pri Krmenki, v občini Dolina pri Trstu, kjer skladiščijo nafto, ki jo tankerji izkrcajo v Tržaškem pristanišču in je namenjena v Srednjo Evropo. Odmevna akcija, ki je razburila ne samo lokalno skupnost, ampak tudi svetovno javnost, pa se je v nadaljevanju izkazala za nekakšno predigro: Teroristi so že naslednji mesec med Olimpijado v Münchenu vdrli v olimpijsko vas in vzeli za talce športnike in trenerje izraelske reprezentance. Po 16 urah drame in neuspeli reševalni akciji so teroristi ubili 11 športnikov in trenerjev. O gorečih cisternah skladišča v Trstu, vzrokih in posledicah napada, o času in prostoru, v katerem je prišlo do drzne teroristične akcije, ki se na srečo ni sprevrgla v panevropsko ekološko in gospodarsko katastrofo, se bo v prvi uri nočnega programa RA SLO, ki ga nocoj v Kopru pripravlja voditelj Armando Šturman, pogovarjal s tržaškim novinarjem in publicistom, dolgoletnim urednikom Primorskega dnevnika Vojmirjem Tavčarjem, zgodovinarjem, doktorjem Borutom Klabjanom in doajenom koprskega novinarstva, Borisom Kraljem. Vabljeni k poslušanju …


21.07.2022

Nočni obisk: Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih?

Nočni obisk: Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih? V nočnem programu bomo ponudili preplet univerzalne govorice sveta - glasbe - in zanimivih tem. Ena izmed bo ponudila možnost za globlji razmislek, ponudila pa bo s strani stroke tudi prenekatero rešitev - kako se kot posamezniki in kot družba soočiti z vse bolj perečim repertoarjem poletja - ne brezskrbnimi počitnicami, pač pa z vremenskimi neprilikami, kot so poplave, sušna obdobja in vročinski valovi. Kako visoke temperature spreminjajo življenje v mestih in kaj storiti, da bo bivanje v vročih poletjih dovolj znosno za vse generacije? K poslušanju vas vabi nočna voditeljica Helena Ajdnik.


20.07.2022

Saša Jerkovič

V studiu bo energični Mariborčan, ki že več kot 20 let dela v Športnem uredništvu Televizije Slovenija. Poročal je s petih poletnih olimpijskih iger, dveh svetovnih nogometnih prvenstev, enega evropskega nogometnega prvenstva. Gost nočnega programa bo Saša Jerkovič. Voditelj pa Andrej Hofer.


18.07.2022

Gregor Ravnik

V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili Gregorja Ravnika – slovenskega tenorista, ki se dobro znajde tako v popularnih kot opernih vodah, širšemu občinstvu pa je morda najbolj znan po skladbi Še ko te ni, te imam, s katero je lani na festivalu Slovenske popevke prejel nagrado strokovne žirije. Polega tega pa Gregor ni samo pevec, ampak tudi zobozdravnik. O njegovi bleščeči pevski karieri ter o tem, kako mu uspeva tako uspešno krmariti med zdravstveno stroko in petjem, se bo z njim pogovarjala Višnja Fičor.


17.07.2022

Bernard Miklavc

Vodovnikova nagrada za dolgoletno ustvarjanje besedil v slovenski glasbi. Staretove nagrade za posebne dosežke Društva pesnikov slovenske glasbe in nagrade z različnih festivalov so samo medijsko opazni dosežki nočnega gosta, ki z izbranimi besedami in stihi bogati zakladnico slovenske domače glasbe. Po življenjski, predvsem pa glasbeni poti bomo to noč vandrali skupaj s piscem besedil Bernardom Miklavcem in voditeljico Lucijo Grm.


16.07.2022

Andrej Brglez

Naš tokratni gost bo Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti, predvsem pa že dobro polovico leta predsednik Avto-moto zveze Slovenije. Poznamo ga tudi kot avtorja in pobudnika številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtorja različnih prometno varnostnih in okoljskih publikacij, inštruktorja varne vožnje in že dve desetletji tudi kot testnega voznika osebnih vozil in motociklov. Govor bo o novih izzivih naše nacionalne avtomobilske organizacije in trajnostnih rešitvah osebne mobilnosti. Ne bomo se izognili niti ukrepu Evropske komisije o prepovedi prodaje novih avtomobilov s termičnim motorjem po letu 2035 in kako se nanj pripravljamo v Sloveniji. Na pogovor ga je povabil Branko Laginja, glasbo pa je pripravil Armando Šturman.


14.07.2022

Dejan Tašner

Stopala so naša glavna opora pri hoji in so tako eden najbolj obremenjenih delov našega telesa. V goste smo zato povabili Dejana Tašnerja, doma in v tujini priznanega strokovnjaka, diplomiranega inženirja ortotike in protetike. Se zavedamo, da kvalitetna hoja vpliva tudi na kvaliteto življenja? Z njim se bo pogovarjal Robert Zajšek.


13.07.2022

Ljubezen, hrepenenje in zgodovina v pismih

Kdaj ste nazadnje napisali pismo? Tako z nalivnikom na list papirja namesto na tipkovnici in zaslonu? Kdaj ste nazadnje dobili pismo? Tako, ki ga je poštar dal v nabiralnik, ne da bi pozvonil, saj ni bilo uradno. Kulturo pisanja pisem je zamenjala elektronska pošta, za hitro komunikacijo so v rabi kratka elektronska sporočila. Samo en klik in besede v hipu priletijo do naslovnika. Včasih so pisma potovala dolge dneve in tedne, čas med njimi pa je bil izpolnjen s pričakovanjem in hrepenenjem. Pisma prijateljem, pisma domačim, pisma najdražjim. Po čem sta hrepenela Felicita Koglot in Franc Peric v pismih, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja potovala med Aleksandrijo in vasico Bilje? O čem je konec devetnajstega stoletja Friedrich Nietzche pisal pisateljici, filozofinji in psihoanalitičarki Louise Andreas-Salomé? Pa pisma med Silvo Ponikvar in Karlom Destovnikom Kajuhom, ki so se tihotapila med okupirano Ljubljano in partizanskimi gozdovi? Vstopamo v daljna dopisovanja. Obzirno in spoštljivo.


11.07.2022

Noč šansona - šansoni Provanse

V tokratni Noči šansonov bomo popotovali po jugu Francije, po Provansi in njenih krajih, zavili bomo v kakšno vasico in se malo dlje pomudili v Marseillu. Napevi, ki izvirajo od tod, nas bodo spremljali, in pesmi, ki govorijo o teh koncih, njihovih ljudeh, navadah, običajih, poklicih in čustvovanju. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


10.07.2022

Franci Krevh

V noči s sobote na nedeljo na nočni obisk prihaja tolkalec Franci Krevh. Član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7 je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki bo letos poleti v Štanjelu potekal že tretjič. O zvoku, ki ga daje kamen, njegovi frekvenci in vplivu, ki ga lahko ima na človeka, se bo s Francijem Krevhom pogovarjala nočna voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


09.07.2022

Ariana B. Suhadolnik

S širokim nasmehom in toliko energije, kot da bi imela polnilno postajo na vsakem koraku. Naša gostja bo Ariana B. Suhadolnik, direktorica Turizma Miren - Kostanjevica. Zaljubljena je v izzive, ki terjajo kreativne rešitve in jih tudi nagrajujejo. In prav to je našla v turizmu. Bodite to noč z nami na Radiu Slovenija, ko bo predstavila svoj pogled na uspešne turistične zgodbe.


Stran 23 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov