Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
Ljubezen kot struktura, predstavljena v obliki koncepta
Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje.
Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.”
A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.
V stari Grčiji so verjeli, da je prava ljubezen lahko le med starejšim in mlajšim moškim.
“Moje osebno mnenje je, da smo pravzaprav vsi v sebi že zaokrožene celote, ki v osnovi premoremo že vse, kar potrebujemo za vsakdanje delovanje,” razmišlja Katarina, hkrati se pa sprašuje, če morda obstaja eksperiment, “s katerim bi se lahko prepričali, če bi lahko ljudje, ki se npr. niso nikoli zares zaljubili ali bi v resnem partnerskem odnosu, prvič, živeli povsem brez ljubezni in drugič, če bi jih npr. proti koncu življenja vprašali, če so se kdaj počutili zaradi odsotnosti partnerskega odnosa kaj prikrajšani oz. da bi se čutili nepopolne.”
Aristofan pravi, da smo bili ljudje prvotna bitja, ki so imela dva obraza ter po štiri roke in noge in nas je Zevs zaradi naše neposlušnosti presekal na dvoje. Od takrat naprej po vsem svetu iščemo svojo manjkajočo polovico.
foto: Angleszka Bernacka
Ljubezen in razdor sta temeljni fizični in duhovni sili. Pomen združevanja in razdruževanja pa je tu zaradi vpeljave gibanja in časa.
Empedokles: “Nič, kar je, ni prišlo iz niča in ne more iti v nič.”
Aristotel je dejal, da je prijateljstvo (philia) med enakimi zanj več od partnerske ljubezni. Danes se nam takšno razmišljanje o prijateljstvu kot najvišji obliki ljubezni zdi zelo nenavadno, čeprav so tudi v antičnih časih razlikovali med prijateljstvom in ljubeznijo, kar Aristotel loči. Kakšno razliko poda?
“Ljubezen kot najvišja oblika duhovnega prijateljstva je po navadi veljala med dvema moškima, ki ste se spoštovala, imela dolge duhovne in intelektualne pogovore ter se ukvarjala z najvišjimi intelektualnimi, duhovnimi principi, hkrati pa se je med tema dvema moškima stkala tudi srčna vez, ki je temeljila na iskrenih srčnih vezeh, iskreni srčni skrbi,” obrazloži Katarina Majerhold.
Gre za nadgrajeno Platonsko ljubezen, le da je še bolj usmerjena v askezo in začrtana jasna etična-moralna pravila v ljubezenskem odnosu. “Čeprav če pogledamo, kako je znani teolog Nygren zarisal ločnico med grškim erosom in krščanskim agapejem, jasno vidimo, da meni, da je Eros sebična ljubezen, pridobitniška ljubezen, ki teži le k interesnemu stremenju zase in k sebi, k vedno večji bogatitvi osebe, medtem ko je agape brezinteresni dar, ki počiva na etičnih temeljih, kot so ‘ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj itd.’, ki se zgosti v eno samo: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.”
Povsem novo dojemanje ljubezni se je pojavilo v 11. stoletju – viteška oziroma dvorska ljubezen. Vznik te ljubezni je delno vezan tudi na boj za prevlado med dvema obstoječima konceptoma zakonske zveze – krščanskega/cerkvenega in civilnega/viteškega.
Glavni vzrok za nastanek viteške oz. predvsem dvorske ljubezni je, da so bili takratni odnosi med spoloma zelo koristoljubne narave na eni strani, na drugi pa precej kruti, mož je imel ženo predvsem za lastnino in razplod, med njima pa je obstajala zlasti pogodbena vez.
Prvi trubadur Viljem IX Akvitanski naj bi bojda izumil koncept nedosegljive dame, ker je imel takrat na voljo prav vsako žensko, ki si si jo je želel na tem planetu. “Zato je izumil imaginarno žensko, do katere si je lahko privoščil vsa čustva, ki si jih do realne ženske ni mogel. Preprosto je želel sprostiti še neodkriti potencial ljubezni, ki mu jih vsakdanji realni okvir z grobimi, koristoljubnimi in nepravičnimi odnosi ni dopuščal, tako da so ravno trubadurji vzpostavili nov nežnejši enakopravnejši pogled med spoloma, ki žensko vidi v vsej dimenziji, tudi duhovni in intelektualni, in to že v 12. stoletju,” o dvorski ljubezni, ki je ljubezen utemeljila v sami sebi in ni potrebovala nobene zunanje utemeljitve in potrditve v statusu, naslovu, pogodbi, pove Katarina Majerhold.
Zanimivo je tudi, da so trubadurske pesmi pisale tudi nekatere ženske.
Trubadurji so celo izumili koncept nedosegljive dame.
foto: Jose Carlo Babos
Jean Jacques Rousseau si je v svoji filozofiji po eni strani prizadeval za vrednote iskrene romantične ljubezni med dvema dušama brez pogodbenih in stanovskih primesi, podobno kot trubadurji, a vseeno z eno razliko, ki jo Rousseau ohranja. “Še vedno je ohranil do določene mere spolne razlike o neenakopravnosti med spoloma, ki so jo trubadurji ravno želeli odpraviti.”
Razprava o ljubezni ne (z)more tudi brez Sigmunda Freuda. Odkril je, da človek ne sporoča svojih želja z besedami, ampak s kodiranimi sporočili (primer: v obliki sanj) in tako je prišel do odkritja t.i. nezavednega. Freud je odkril, da nezavedno oddaja kodirana sporočila (v obliki sanj, simptomov), ki jih mora analitik dešifrirati.
Freudov način, kako izzvati nezavedno, pa je bila rememoracija ali asociativni govor, ki je bilo prosto govorjenje, dokler ne najdemo odgovora. V neki točki pa je asociativni govor prekinil (naletel na t.i. odpor), nastal je molk (kot točka, na kateri ni bilo več besed za ubeseditev tistega, kar je pacient doživljal in mislil). In v tem molku je Freud prepoznal rojstvo ljubezni.
Ameriška filozofinja Martha Nussbaum je na osnovi arisoteljanske, delno psihoanalitske in literarne vede razvila sodobno pojmovanje ljubezni, ki temelji na individualizirani, erotični, sočutni in vzajemni osnovi.
V povsem drugo smer od do zdaj nakazane psihične-duhovne in umetniške dimenzije ljubezni gre znanstveni (biološki, nevro-endokrinološki in medicinski) pogled.
V knjigi Ljubezen skozi zgodovino avtorica omenja dva vidika znanstvene ljubezni, to je biološki-evolucijski model in imunološki del. “Evolucijski model preferira spolno selekcijo, vendar hkrati priznava, da je ljubezen specifični fenomen, ki je bil izumljen prav zato, da obstaja med partnerjema boljša komunikacija, da oba partnerja čutita pripadnost do zveze in predvsem ljubezen spodbuja boljšo, kakovostnejšo skrb do potomstva. In še najbolj pomembno: služi kot varovalo pred nezvestobo, kajti zvestoba je tista, ki ohranja neko zvezo kot celoto in govori o zavezanosti in spoštovanju obeh partnerjeve do partnerske zveze in družine.”
Imunološki vidik pa govori o bolj harmonskem vidiku, pri čemer naj bi bili nekateri hormoni, še zlasti oksitocin in nekaj vazopresina, ki se sprošča med dojenjem in spolnim odnosom, še posebej zadolženi za utrjevanje in krepitev partnerskih vezi.
Tokratna gostja Nočnega obiska bo dr. Julija Sardelić, ki zadnjih nekaj let z družino živi na Novi Zelandiji in dela kot docentka na Univerzi Viktorija v Wellingtonu. Sedaj, ko se je po skoraj treh letih vrnila za nekaj dni vrnila nazaj v Slovenijo smo jo povabili pred mikrfonom v studiu v Lendavi. Spregovorili smo tudi o tem, kako je razmere v domovini v času pandemije spremljala z drugega konca sveta ter kako so pandemijo doživljajo na Novi Zelandiji. Povod za pogovor je bilo njeno zadnje akademsko znanstveno delo Robovi državljanstva: romske manjšine v Evropi in državljanska marginalizacija, ki prinaša nove vidike, izzive in težave tistih, ki v očeh sistema ne obstajajo. Nova knjiga pa ponuja tudi rešitve kako to spremeniti. Z dr. Julijo Sardelić se je pred nekaj dnevi pogovarjal Sandi Horvat.
Po polnoči bomo gostili Marjana Šrimpfa, upokojenega dolgoletnega urednika informativnega programa Televizije Slovenija, TV studia Maribor. Že 30 let pripravlja reportaže o Slovencih po svetu, ki so pustili pečat na prav vseh kontinentih in še vedno ohranjajo stik z matično domovino. V nadaljevanju se bomo ozrli na nedavne, jubilejne 20. Slovenske dneve knjige v Mariboru, z Bernardo Biber pa nato odkrivali bisere Kavkaza. Proti jutru bomo potegnili črto pod letošnji jubilejni, 30. Festival Lent.
Poslušali in peli so ga nekoč, mladi so vmes nanj malo pozabili, potem pa se je zgodil novi sevdah, ki je svoje korenine pognal tudi v Sloveniji. Mladi begunci iz Bosne in Hercegovine so pred skoraj tridesetimi leti tukaj ustanovili dve skupini, Vali in Dertum. Sevdah so predstavili tukajšnji publiki in ta ga je navdušeno sprejela. Novi sevdah je začel nastajati tudi v Sarajevu, od koder prihaja izvrstni glasebnik Damir Imamović, ki je v zadnjih letih zvok sevdaha ponesel po vsem svetu. O pesniško glasbeni tradiciji sevdaha je napisal tudi knjigo, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu. V nočnem programu bomo skozi glasbo in besedo to zvrst spoznavali z voditeljico Nado Vodušek.
»Kaj bi bili, če ne bi bili kmet? Bi bil kmet!« je povedal Zvone Černelič, biodinamčni kmetovalec iz Dečnega sela pri Brežicah. Ko je bil majhen, sta z mamo pridelke iz domače kmetije natovorila na kolo, jih prepeljala do vlaka in šla z njimi na zagrebško tržnico. »Takrat sem se tega, da smo kmetje, med tamkajšnjo mestno gospodo, sramoval, danes pa bi s tremi košarami, polnimi svojih pridelkov, ponosno in z dvignjeno glavo šel peš čez Bruselj« pove. Po tistem, ko je prejel prestižni in odmevni mednarodni nagradi za svoj izjemen prispevek k razvoju načina kmetovanja in inovativnih praks, mu ni zrasel greben, še vedno skromen in predan kmetuje na svojem posestvu in se s solznimi očmi spominja začetkov. Ko je šel od doma, brez zemlje, ko je skelelo pri srcu, je začel iz nič. Danes obdeluje 40 hektarjev, je zgled. Njegovi pridelki imajo certifikat znamke Demeter, ki pomeni najvišjo kakovost pridelave hrane na svetu, pomeni več kot ekološko, ne le brez strupov, pomeni prisotnost živega v plodovih in človeku ponuja vse za njegov zdrav razvoj in um. Tudi krave, teleta in kokoši živijo pri njem kraljevsko življenje. Zvone je preprost človek in nikakor ne »kmečki baron, ki se jih med kmeti najde pri nas kar nekaj« še pove. Gostili ga bomo v oddaji Nočni obisk, po polnoči. Z njim se bo pogovarjala Vesna Topolovec.
V nočnem obisku bo z nami Izolan Marjan Kralj, ki ga je zgodba čezoceanke Rex povsem prevzela. Prestižno italijansko ladjo so med 2. svetovno vojno bombardirala zavezniška letala. Med Koprom in Izolo je Rex, nedaleč od obale, prevrnjen na bok, dolga desetletja rjavel. Kralj je to potniško ladjo s čopičem prenesel na platno. Na mnoga platna! Rexu je ustvaril pravi mali muzej in še danes meni, da gre za »prezrto izolsko turistično nišo«. Sicer pa je bila Kraljeva življenjska pot ves čas povezana s športom, predvsem z rokometom, zadnje čase pa z lokostrelstvom. Nočni program bo iz studia Radia Koper povezala Mojca Klarič, ki do petih zjutraj obljublja še nekaj 'primorskih' vsebin.
Konec maja se je v Abu Dhabiju zbralo 40 kuharskih ekip z vsega sveta in se potegovalo za naziv najboljšega svetovnega chefa na tekmovanju Global Chefs Challenge 2022. Med 19 finalisti je bil tudi slovenski kuharski mojster Marko Magajne, ki je na koncu s svojim pomočnikom Žigom Grofelnikom zasedel odlično deveto mesto. S čim sta prepričala žirijo, kako sta se pripravljala na tekmovanje in kakšna je njuna filozofija v kuhinji, bosta po polnoči povedala Andreji Čokl, ki ju je povabila na Nočni obisk.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili predstavnike mariborskega Centra alternativne kulture Pekarna. Letošnja 28. obletnica ustvarjanja v tej nekdanji vojašnici v širšem središču Maribora poteka v znamenju strahu pred preselitvijo, ki jo napoveduje občina. Tamkajšnji ustvarjalci pa opozarjajo, da je dejavnost Pekarne neločljivo povezana z lokacijo in bogati tamkajšnje soseske in celotno mesto.
V tokratni Noči šansonov se bomo ob poslušanju njenih pesmi v prvi uri sprehodili skozi drugi del življenjepisa Édith Piaf, v drugi uri pa bomo govorili o njenih nastopih v Ameriki in poslušali posnetke z zelo uspešnega koncerta, ki ga je imela v Carnegie Hallu leta 1957.
Silvestrski poljub je zaznamoval marsikatero življenjsko zgodbo, a tako, kot je nocojšnjega gosta, verjetno ni nikogar. Zgodbo, ki se je spletla okoli tega za Slovenke in Slovence tako tradicionalnega poljuba, večina že pozna, a vendar je življenje glasbene legende Alfija Nipiča prepleteno še z mnogimi drugimi zgodbami, ki jih je vredno slišati. Nekatere izmed njih bo nekdanji pevec Ansambla bratov Avsenik in eden izmed najbolj prepoznavnih pevcev pri nas razkril poslušalkam in poslušalcem ter nočni voditeljici Luciji Grm.
No, pa je poletje tu. Kako lepo diši, sploh zvečer. Dan, ki se potegne daleč v večer, človeku zbuja optimizem, občutek, da je na tem svetu vse v najlepšem redu. Po drugi strani pa nas na tihem gloda strah, kaj vse prinaša jesen: podražitve, mogoče spet covid – ampak predsednik Golob se trudi za nas, zaupajmo mu. Kaj pa gloda ali razveseljuje poslušalce nočnega programa? To bo v noči s sobote na nedeljo poskusila izvedeti Mojca Blažej Cirej. Le pokličite jo.
Praznujemo dan državnosti, ko obeležujemo spomin na 25. junij pred 31. leti. Takrat je Slovenija uradno postala neodvisna. V teh letih smo se velikokrat ozrli nazaj, na dogodke, ki so temeljito pretresli našo družbo, posegli v naše življenje in prinesli številne spremembe. Nekatere dobre, druge manj, a spremembe so stalnica našega življenja. Kako jih doživlja naš gost, eden tistih, ki je odločilno zaznamoval čas osamosvajanja in obdobje po njem, in kako vidi sedanjost, ki prinaša veliko izzivov za prihodnost? Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, bo naš nocojšnji sopotnik v nočnem programu. K pogovoru ga je povabila Nataša Ugrin Tomšič.
V nocojšnjem oddaji Nočni obisk bomo spoznali Davida Krančana, uveljavljenega striparja in ilustratorja, pa tudi dolgoletnega urednika revije Stripburger in člana društva Bralna značka, v okviru katerega predava na osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so posebnosti ustvarjanja stripov, kaj mora vsebovati zgodba, da zaživi v stripu, kako uporablja stripe v izobraževalne in promocijske namene in še marsikaj nam bo zaupal v pogovoru z nočno voditeljico Višnjo Fičor.
Na nočni obisk prihaja kantavtor Tadej Vesenjak, ki je aktivneje na glasbeni sceni skoraj natanko dve desetletji. Spregovoril bo o nastajanju besedil v prleškem narečju, ki vzbujajo zanimanje povsod kjer nastopi. Zanimivo pa je tudi, da svoj nove stvaritve najprej predstavi otokom v vrtcu, kjer je zaposlen kot vzgojitelj. Po eni bomo spregovorili o prireditvah ob bližnji 160 letnici rojstva slovenjegoriškega genija - tovarnarja in izumitelja Janeza Puha in izvedeli več o usodi Slovenskih izgnancev v Srbiji med drugo svetovno vojno in dodali posnetek letnega koncerta zasedbe Toti big band iz Maribora. Voditelj bo Stane Kocutar.
Violinist, skladatelj, učitelj. Srčno predan muziciranju in vzgajanju mladih. Performer, ki ga poznamo iz odličnih zasedb na številnih odrih, pogosto pa ga lahko slišimo tudi na ulicah in trgih, kamor že leta vodi mlade godalkarje, nam zvoči mestna pohajkovanja in ustavi naš korak, da naša ušesa zaplešejo v etno ritmih. Akademsko izobraženi glasbenik je bil solo violist v orkestru ljubljanske Opere, predaval je jazz improvizacijo na ljubljanski Akademiji za glasbo, potem pa se je podal v vrvež ulic in igral naključnim poslušalcem, se učil novih glasbenih veščin, med drugim tudi kot solo violinist v kanadskem artističnem gledališču Cirque du Soleil. Je eden od idejnih vodij nepozabe zasedbe Terrafolk in pozneje Simboličnega orkestra. Ustvaril je izobraževalno platformo Godalkanje in Specialne delavnice, ki jih zaznamujejo inovativni didaktični pristopi do razumevanja glasbene teorije brez 5-črtnega notnega sistema. Mlade uči igranja godal na vseh nivojih. Iskriv in duhovit sogovornik bo gost voditeljice Nade Vodušek.
Tik pred poletni solsticijem je še čas da razmišljamo o samooskrbi. Ste vedeli, da je brskanje po zemlji naravni antidepresiv? Tam so znanstveniki našli posebne bakterije, ki človeka zdravijo. Naj vas misel, da bi si sami pridelali hrano, ne plaši. Res je potrebnega veliko truda, a ob sadovih, ki vas bodo hranili sproti ali pozneje, boste spoznali, da je bila vsaka vložena minuta vredna. Ne gre le za priljubljenost, oguljene besede, ko je zaznati v besedi »vrt« nadstandard, a morda nas bo prav kriza prislila v to, da si vsaj nekaj živeža zagotovimo s svojimi rokami. In možgani. Z znanjem boste dosegali vrhove, pa ne le gurmanske, zadnji čas je, da v zemljo zakopljete trpotčev sirup. Zdaj lahko sejete še vso zelenjavo, s katero boste siti celo jesen, dolgo zimo, tja do naslednje pomladi. Samooskrbni boste z okusnimi sadeži in zelenjavo ter svojimi shranki uživali popolno aristokratsko življenje. Vas mika? Na temeljna vprašanja o samooskrbi, za zamudnike, če hočete, nam bo po polnoči odgovarjala Sanja Lončar, gonilna sila informacijskega središča zazdravje.net, direktorica zavoda za Celostno samooskrbo, predavateljica ter avtorica številnih knjižnih uspešnic o naravnih rešitvah. Z njo se bo pogovarjala Vesna Topolovec.
Islandija je otoška država v severnem Atlantskem oceanu. Slovi po divji, neukročeni in prvinski naravi, po številnih slapovih, ledenikih, gejzirjih in vročih vrelcih. Islandija je znana kot država, ki je obračunala z goljufivimi bankirji, in kot država, kjer je stopnja enakosti spolov največja na svetu. To je država, ki med popotniki in turisti slovi po gostoljubnih prebivalcih in visokih, pogosto celo zasoljenih cenah. Kaj pa na to poreče gostja nedeljskega Nočnega obiska Danijela Strle? Kako nam bo predstavila Islandijo?
Gost tokratnega nočnega programa bo strokovnjak za informacijske sisteme in filantrop Luka Manojlovič. Novogoričana smo na Radiu Koper sicer spoznali kot glasbenika, v vlogi klaviaturista je namreč nastopil v Studiu Hendrix s svojo takratna zasedbo The Users. V kasnejših letih pa smo njegovo ime v medijih zasledili predvsem v povezavi z dobrodelnimi projekti, kjer je v domu upokojencev med pandemijo starostnikom omogočal pogovore s svojci, učencem pa potrebno računalniško opremo za izvedbo pouka na daljavo. Danes Luka vodi posebno delavnico, kjer osnovnošolce in srednješolce seznanja z zakonitostmi informacijskih tehnologij in možnostmi, ki jih najnovejše tehnologije omogočajo za vsestranski napredek človeka.
Tokratna noč šansonov bo v prvi uri posvečena pesmim, ki jih je Édith Piaf posnela v 60-ih letih 20. stoletja, napisali pa so jih številni od skladateljev, ki smo jih v doslejšnjih Nočeh šansonov že spoznali. Drugo uro pa bomo ob glasbi namenili še sprehodu skozi Édithin življenjepis, tokrat do prvih let po drugi svetovni vojni. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Na nočni klepet k voditelju Robertu Zajšku prihaja Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska športnica, olimpijka, Bloudkova nagrajenka in mag. menedžmenta neprofitnih organizacij. Dolgoletne športne izkušnje danes združuje z najrazličnejšimi znanji za osebno rast, ki jih je pridobila v tujini in doma. Ob koncu meseca maja pa je izšla njena osebno izpovedna knjiga z naslovom Do cilja in naprej. Po eni uri se bomo odpravili v Računalniški muzej, prvi tak v Sloveniji, nato pa vas bomo razvajali z najpopularnejšo domačo in tujo glasbo v lestvici Top 17.
Neveljaven email naslov
