Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
»Že od malih nog me je zanimalo vse, kar sem lahko naredil s svojimi rokami. Pri dvanajstih letih sem si kupil prvo knjigo o masaži. Vse od takrat me je spremljala misel o tem, da bi lahko z dotikom, z rokami, pomagal ljudem,« pravi tokratni nočni gost, medicinski maser Miha Ogrin. Svojo pot nabiranja znanja je začel na tečajih v Sloveniji, nadgradil pa na večletnem izobraževanju v Švici, v kateri je razvil tudi lastno metodo odpravljanja zakrčenosti mišic in odkrivanja vzrokov zanjo. Z voditeljico Tadejo Bizilj bosta med drugim govorila tudi o tem, da je danes povsod navzoči stres povezan s fizičnim stanjem telesa in kako ga lahko kljub neizogibnosti obvladujemo, zato se pogovoru z Miho Ogrinom v noči z nedelje na ponedeljek pridružite tudi vi.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Magdalena Svetina Terčon je konec lanskega leta izdala svojo prvo pesniško zbirko, s katero je nadgradila dolgoletno pesniško ustvarjanje in aktivnost v literarnem društvu Zlati čoln. Z Janjo Novoselc se ne bosta dotaknili le pesnjenja, saj ima Magdalena Svetina Terčon kot direktorica Kosovelove knjižnice Sežana tudi bolj menedžerski obraz. Vabljeni v nočno družbo poezije in življenja.
Alkoholizem je v Sloveniji velik problem, ki se vztrajno povečuje. Vsaka četrta slovenska družina se sooča z alkoholizmom, ki ne zadeva le alkoholika samega, temveč negativno vpliva na vse družinske člane. Slovenci imamo t.i. ‘mokro kulturo’, praktično vsak dogodek povezujemo z uživanjem alkohola in tak sproščen odnos nevede prenašamo tudi na otroke. Celo nekateri zdravniki ne priznavajo škodljivih učinkov alkohola in velikokrat ne prepoznajo simptomov odvisnosti od alkohola, pravi upokojena pediatrinja, doktorica Jasna Čuk Rupnik. Predsednica Društva anonimnih alkoholikov, z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravljenja odvisnosti, bo z nami v začetku petkove noči. Z njo se bo pogovarjala Lea Ogrin, k sodelovanju v pogovoru pa ste vabljeni vsi poslušalci.
Na obisk v nočni program prihaja Matej Lunežnik, športni psiholog in mentalni trener. Skozi delo na področju športne psihologije in mentalnih treningov je razvil zanimive, praktične in predvsem učinkovite tehnike ter metode, s katerimi je pomagal že številnim vrhunskim športnikom in klubom, do boljših rezultatov. Pravijo, da v vrhunskem športu prostora za napake ni, zato je potrebno, da je tudi »glava na pravem mestu«. Prisluhnite pogovoru z voditeljico Jasmino Bauman v prvi uri nočnega programa.
Janez Svoljšak je že nekaj let slovenski najuspešnejši tekmovalec v lednem plezanju. Minuli konec tedna pa je ta 22-letni plezalec na tekmi svetovnega pokala, ki je potekala v Švici, dosegel uspeh kariere, in sicer drugo mesto. Naš tokratni nočni gost je član slovenske reprezentance v lednem plezanju, ki letošnjo pripravljenost iz tekme v tekmo izboljšuje, tudi sicer pa mu veliki uspehi niso tuji, saj je bil leta 2014 v tej disciplini svetovni mladinski prvak, je pa tudi aktualni zmagovalec slovensko-hrvaškega pokala v lednem plezanju. Naš pogovor smo začeli z obuditvijo spomina na veliki dosežek v Švici in izvedeli, zakaj je to tekmovanje nekoliko posebno.
Nevenka Koprivšek veliko potuje. Aktivno deluje v mednarodnih mrežah in projektih, a se vedno vrača v svoj Bunker, zavod, ki ga uspešno vodi že vrsto let. Z enako zagnanostjo vodi tudi festival Mladi levi, na katerega kot umetniška direktorica vsako leto pripelje številne ustvarjalce z vsega sveta. Širi prostor uprizoritvenih umetnosti in ga povezuje z drugimi področji življenja. Solidarnost in skupno dobro zanjo nista le besedi. Je tudi učiteljica Feldenkraisove metode ozaveščanja giba, ki nas na lahek, nežen in prijeten način nauči, kako racionalno uporabljati svoje telo. Nevenko Koprivšek je na obisk povabila Nada Vodušek.
Ljubitelje fantazijskih romanov je lani razveselila novica, da je po osmih letih od izida romana Anor Kath – Pota magov, nastalo njegovo nadaljevanje. Z njima smo tudi Slovenci dobili domišljijsko literaturo, ki se lahko kosa s tujo. V noči na nedeljo vas vabimo v svet magov, škratov, čarovnikov in spletk. Gostili bomo avtorja romanov, pisatelja Sama Petančiča, ki je med drugim tudi pisec večkrat nagrajenih kratkih zgodb. Na obisk ga je povabil Peter Močnik.
Da je v Sloveniji ogromno uspešnih športnikov, skritih ali malo manj skritih talentov, vemo že dolgo. Ampak nas bodo to noč zanimali predvsem uspehi tistih, ki žal ostanejo velikokrat neopaženi. V prvi uri nočnega programa bomo gostili Alana Goljevščka, ki je konec lanskega leta osvojil srebrno medaljo na svetovnih letalskih igrah v Dubaju, in sicer v dvoranskem akrobatskem letenju z modeli ob glasbeni spremljavi. Disciplina sicer daje občutek, da gre za zabavno igro, ampak ni čisto tako, saj pravilno izvedeni manevri zahtevajo leta trdega dela in »piljenja« malenkosti. Določenih manevrov se je sam učil tudi leto in pol. Kljub temu pa pravi, da še nobenega ni popolno izvedel. Alana Goljevščka, skritega športnega talenta, bo v novogoriškem studiu Radia Koper gostil Boštjan Simčič.
foto: Damjan Končar / uradni fb profil BFM »Pa ste vi normalni?!« se sprašuje Alen Steržaj, glasbeni novinar, tekstopisec in basist skupine Big foot mama. Pod tem naslovom je namreč pred kratkim izšla zbirka duhovitih kratkih zgodb iz resničnega vsakdanjika “malega” človeka. Alen rad potuje, raziskuje, se pogovarja z ljudmi, ne mara arogance in ignorance in po četrt stoletja obstoja skupine Big foot mama ve, da je rock`n`roll hoja po meji provokativnosti. Med intervjuji pri katerih je bil v vlogi novinarja ga je najbolj navdušil Lenny Kravitz. Ob merjenju vmesnega časa pa je lahko zadovoljen, saj je uspel uresničiti tri največje želje, ki jih je imel že kot otrok: igrati v bendu, potovati na Kitajsko in se čim prej znebiti šole. Hudomušne resnice in rock`n`roll prinaša na nočni obisk Alen Steržaj. Z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.
Na Nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja skromen mož, ki pa ga lahko označimo kot velikega Mariborčana - FRANCI KOPIČ, Guinnessov [ginesov] rekorder po številu nagrajenih kratkometražnih filmov, eden redkih zelo ustvarjalnih umetnikov na področju amaterskega filma, s tem pa tudi velik promotor dežele na sončni strani Alp in svojega mesta ob Dravi. Franci Kopič hrani v svojih vitrinah že 632 različnih nagrad, tudi najprestižnejših, ki pa so edino poplačilo za njegovo delo, saj te nagrade poleg časti ne prinašajo prav nobene finančne stimulacije.
Poznan rek iz še bolj znanega slovenskega filma pravi: " za vsako bolezen rož'ca rase". Stavimo, da prof. dr. Samo Kreft ve, za kateri film gre in kdo je izrekel te besede. Dr. Kreft je namreč velik poznavalec zdravilnih rastlin. Dobro pozna njihovo moč, uporabo in učinke na zdravje. Delovanje zdravilnih rastlin raziskuje v laboratoriju, pregleduje izsledke domačih in tujih raziskav, ugotovitve pa primerja tudi s starimi zapiski ter ljudskim izročilom. Njegovo delo v znanstvenih krogih odmeva - prav prejšnji teden mu je Slovenska znanstvena fundacija podelila častni naslov "komunikator znanosti". Prof. dr. Samo Kreft bo gost nocojšnjega nočnega programa. V studiu ga bo gostil Iztok Konc.
Na Vzhodu so metode, ki pomagajo uporabljati univerzalno življenjsko energijo, zelo običajne, za Zahodu precej manj. Med temi metodami je tudi reiki, večina med nami ga pozna kot »polaganje rok«. Je to lahko nevarno, je res energija, ki nam (lahko) pomaga bolje živeti, ves čas okoli nas, je res na voljo tako rekoč vsakomur? Na nočni obisk prihaja mojstrica usui, imara, kundalini in angel reikija Anita Gomezel. Vprašali jo bomo tudi o razlikah med vseh naštetimi vrstami reikija, zagotovo pa še to, ali se v procesu posvetitve res lahko vpletejo in nevarno prepletajo karme učencev in učiteljev. Prisluhnite nam drevi nekaj po polnoči na Prvem. Na obisk jo je povabila Tina Kralj.
Življenja brez interneta si danes težko predstavljamo. Ima številne dobre lastnosti, prinaša pa tudi veliko pasti - med te sodijo različne oblike spletnega nadlegovanja, katere žrtve so najpogosteje mladostniki. V nočnem programu bomo pojasnili, kaj je to "Cyber Bulling" in kaj "Seksting" V pogovoru z Majo Vreča o varni rabi interneta po polnoči v pogovoru z Darjo Groznik.
Veliko potuje, išče zanimive zgodbe in sogovornike in jih predstavlja bralcem osrednjega slovenskega časnika. V tokratnem nočnem programu bo novinarka Sobotne priloge Dela Patricija Maličev o njih tudi spregovorila. S petka na soboto, kmalu po polnoči, iz koprskega studia. Program bo oblikoval Sandi Škvarč.
Ljubitelji piva vseh dežel v zadnjih letih doživljajo pravi razcvet domačega pivovarstva. Če so nekoč ljubitelji grenke peneče pijače obiskovali butične pivovarnice v želji okušanja kakovostnejšega in manj običajnega piva, ga zdaj zvarijo kar sami, doma. Tudi v Sloveniji se je varjenje domačega piva močno razvilo – na zadnjem tekmovanju v organizaciji Društva ljubiteljev domačega pivovarstva je bilo prijavljenih kar 90 različnih piv. Kako narediti domače pivo? Koliko vrst piva sploh poznamo? Kakšno opremo potrebujemo in kakšne so skrivnosti najboljših domačih pivovarjev, sta v nočnem obisku razložila člana Društva ljubiteljev domačega pivovarstva, Jernej Vrečar in Jure Vešligaj.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ker v mestih življenje teče drugače, predvsem hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka, ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Tu sta tržno nišo zaslutila lastnika prve in trenutno edine mačje kavarne pri nas, oba velika ljubitelja živali. Kakšnim higienskim standardom mora zadostiti mačja kavarna? Kam se mačke umaknejo, ko imajo dovolj človeške družbe? Ali ob obisku plačaš kavo ali živalsko družbo? Na vsa vprašanja bosta po polnoči v Nočnem obisku odgovorila Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej. Na obisk ju je povabila Darja Pograjc.
Anjo Baš vsi poznamo kot pevko in avtorico glasbe, a v tokratnem nočnem pogovoru v ospredju ne bo le glasba. Ko se je Anja začela prebijati v vrh glasbene industrije, je namreč začela biti še en boj: z bulimijo. Te dni je izšla njena knjiga z naslovom Lačna življenja, v kateri opisuje, kako je premagala to zahrbtno bolezen in se začela imeti rada. Vse to bo pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj brez dlake na jeziku delila tudi z našimi nočnimi poslušalci.
Prišel bo, tudi če bo noč meglena. Z meglo je opravil v odlični plesno gledališki predstavi Megla stoletja v izvedbi EnKnapGroup. Lansko jesen je na slovenski oder prvi postavil Demokracijo! Josifa Brodskega. Ker je boleče aktualna in ker so nedokončana, fragmentarna dela včasih zanimivejša od lepo zapakiranih dram. V svojih dramskih besedilih raziskuje sodobnega človeka, izgubljenega v svetu nakupovalnih središč in resničnostnih šovov. Vse, kar Matjaž Zupančič počne, je povezano z gledališčem. Dramatika, režiserja, pisatelja in profesorja gledališke režije na AGRTF je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov
