Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Skupina odvetnikov je na Mednarodni olimpijski komite že pred leti naslovila prošnjo, da bi med olimpijske športe uvrstili novo panogo – ples ob drogu. Ali se bodo leta 2016 tekmovalke že potegovale za olimpijske medalje še ni znano. Kljub temu je omenjeni šport že dolgo tekmovalna disciplina, ki s prvinami gimnastike in akrobatike tudi pri nas navdušuje ženske in otroke. Inštruktorici plesa Tanja Tajnik in Maša Gorenc dodajata, da se v zadnjem času za trening odločajo tudi moški.
Mariborski ŠTUK letos zaznamuje 30 let delovanja. V nočnem programu bomo s sogovorniki obudili spomin na minula desetletja, spregovorili o vlogi in poslanstvu Štuka nekoč in danes, opozorili na kulturno, še posebej glasbeno ponudbo in njegovem vplivu na širše mestno dogajanje. Kakšna je prihodnost mariborskega Štuka? Prisluhnite po polnoči.
Pred več kot sto leti se je zgodil svetovni konflikt nepredvidenih razsežnosti, ki je pretresel svet. Umrlo je več kot 17 milijonov ljudi, na novo so se zarisale meje na treh celinah, 20. stoletje pa je posledično zabeležilo desetletja vojn. O vsem tem govori tudi fotografska razstava Polja rdečega maka – Velika vojna v odsevu sodobne fotografije, ki je na ogled v Cankarjevem domu. Gre za prvo predstavitev mednarodnega projekta, ki je posvečen sodobnemu pogledu na prvo svetovno vojno. Sodelujoči umetniki in kuratorji predstavljajo različne poglede na to obdobje svetovne zgodovine ter izrisujejo vzporednice med preteklostjo in sedanjostjo, pri tem pa ostajajo osredotočeni na fotografski in video medij. Podrobnosti o projektu bo nekaj minut po polnoči v pogovoru z Markom Rozmanom razkril kurator razstave Miha Colner.
Je tatu še tabu? Kako se v svetu poslikav kože znajdejo ženske? Umetnica tetoviranja Simona Borštnar pobira nagrade za svoje delo doma in v tujini. Kakšni so izzivi te umetnosti bo voditeljici Sanji Rejc razkrila v nočnem pogovoru.
Zadnji teden v oktobru bomo pričeli na skrajnem severu Škotske, natančneje na Shetlandskih otokih. Ponedeljkov nočni gost Tomaž Dolenc se je namreč tja odpravil lansko leto in šest mesecev delal v kuhinji hotela v mestecu Lerwick. Poleg vtisov s Škotske bo z voditeljem Juretom Čepinom delil tudi številne planinske zgodbe – med drugim si je letos zadal cilj prehoditi slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana in to mu je uspelo v 21ih dneh. Kako se je podviga lotil in kaj je bilo na poti najtežje, izveste nekaj minut čez polnoč.
V noči na nedeljo vas vabimo, da se skupaj z nami odpravite na potovanje po zgodovini gradu Brdo. Letos obeležujemo njegovo 500-letnico. Njegov nastanek namreč sega v 15. stoletje. Mnogo zanimivih plemiških in političnih imen je krojilo usodo gradu, med najbolj zanimi pa nedvomno Egkh, Zois, Karadžordžević in Broz. Peter Močnik je v nočni program povabil zgodovinarko in avtorico knjige o Brdu pri Kranju Lidijo Slana. Vabljeni k poslušanju.
Na nočni obisk prihaja Novogoričan Marko Filej, pobudnik in ustanovitelj start-up podjetja Trainers4me. Ekipno so v podjetju razvili istoimensko spletno platformo, ki ljubiteljem športa omogoča rezervacijo športnih trenerjev po svetu. V pogovoru s Karin Zorn bo Filej povedal več o podjetju, ki je razpeto med Ljubljano in Londonom, pa tudi o tem, kako je v investicijo uspel prepričati teniško zvezdnico Ano Ivanović ter kje vse še išče partnerje.
V promocijski knjižici, ki je izšla ob 25. letnici Dnevov evropske kulturne dediščine je zapisano, da je kulturna dediščina najbolj neposreden način našega seznanjanja z življenjem naših prednikov, to je s koreninami slehernega med nami. Zato smo ob praznovanju četrt stoletnice v studio povabili koordinatorko letošnjih Dnevov evrospke kultrune dediščine Natašo Gorenc, s katero bomo predstavili zgodovino in pomen omenjenih dnevov in kako so z več kot 400 prireditvami proslavili to obletnico po vsej Sloveniji.
V noči iz srede na četrtek bomo v živo klepetali s 26-letno Nino Pušlar, ki je ob koncu prejšnjega meseca praznovala 10. obletnico glasbene poti. Praznovala je, kot se za glasbenico spodobi, glasbeno, z izdajo albuma in s prijatelji na koncertu v Križankah. V klepetu ob glasbi, ki jo sama izvaja, ali jo le rada posluša, se bomo sprehodili po Nininem minulem desetletju in izvedeli še marsikaj zanimivega. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.
Nastja Verdnik je po izobrazbi novinarka, a njen vsakdan ni zaznamovan s pripravo novinarskih prispevkov, temveč s pripravo priboljškov v Pasji pekarni Hov-Hov. Ideja o pasji torti za njeno psičko je zdaj prerasla v pravi posel – ima več poslovalnic pri nas in na Balkanu, s franšiznim sistemom pa se bo podjetje širilo tudi na druge kontinente. Opazili so jo mednarodni mediji, zaradi hitre rasti pa je bila tudi med petimi finalisti izbora Mladi podjetnik leta. Prisluhnite njeni zgodbi kmalu po ponoči.
V nočnem programu bomo tokrat leteli visoko med oblaki. Leteča zgodba nočnega gosta Matije Štirna se je začela na Brniku, kjer je kot majhen otrok opazoval letala. A vseeno si pilot nikdar ni želel postati. Pri štirinajstih letih je prvič letel in takrat je vedel, da je stevard poklic, ki ga želi opravljati. Njegova poklicna pot se je začela pri letalskem prevozniku Quatar Airways, nadaljevala pri Austrian Airlines, naslednji mesec pa leti na Kitajsko novim izzivom naproti. Še prej pa bo nočni gost Tadeje Bizilj.
Deževje, odpadlo listje in omamni vonj po pečenem kostanju: jesen je tu. Čas, ko se nas poloti nerazložljiva otožnost in ko še bolj potrebujemo toplo besedo. Voditeljica Mojca Blažej Cirej vas vabi k poslušanju nočnega programa, pa tudi pokličete lahko, vesela vas bo.
V nočnem programu bo Breda Biščak gostila Sašo Petejan, publicistko, ki se zadnja leta ukvarja s pripravo dokumentarcev o žrtvah italijanskih fašističnih taborišč. V pogovoru bosta poskušali pojasniti, zakaj travmatični dogodki iz naše osebne in kolektivne preteklosti kličejo po ustrezni obravnavi, preden lahko dejansko postanejo del naše preteklosti in ne vplivajo več na življenje v sedanjosti.
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Maribor je bogatejši za novo ozaveščevalno, nepridobitno in dobrodelno gibanje, poimenovano KO DVIGNEM SEBE, DVIGNEM MARIBOR. Pobudniki in organizatorji gibanja želijo predvsem očistiti Maribor slabe volje, apatije, tarnanja pa tudi občutka nezmožnosti kaj spremeniti na bolje. Prihodnji mesec bo 1. Festival »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor«, zato bo voditelj nočnega programa Zoran Turk gostil pobudnike tega gibanja.
Morda provokativno vprašanje, a vendar: Ali pri nas obstaja šola, v katero učenci in učitelji hodijo z veseljem, starši pa so z njo zadovoljni? Ali obstaja šola, ki izobražuje in tudi vzgaja? Na Nočni obisk smo povabili Ano Nušo Kern, ravnateljico OŠ Presêrje pri Radomljah, ki že skoraj desetletje nosi naziv Glasserjeva kakovostna šola. Po polnoči jo bomo vprašali, kje je ključ za njihovo uspešnost in dobre odnose med učenci, učitelji ter starši.
Zdi se, da se v Sloveniji težko o čem dogovorimo, kot tudi težko zares odločamo. Večino časa se ne poslušamo in zgolj neučinkovito prepričujemo drug drugega. Je smisel dialoga res v prepričevanju drugih ali v nagovarjanju že prepričanih? Vse to se namreč odraža v vsakdanu na delovnem mestu, v odnosu s partnerjem ali v izražanju stališč do aktualnih vprašanj, kot so trenutno begunci. O tem v pogovoru s Kajo Kosec, direktorico Zavoda Za dialog, ki se celostno posveča človekovi osebnostni rasti ter deluje na področju dialoške komunikacije in medosebnih odnosov. Kako konkretno, bo nekaj minut po polnoči razkrila v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja deskljanska skupina Link Der Wasser, ki je svojo pot začela konec osemdesetih. V podzemlju, skritem pred ušesi javnosti, so tako ustvarjali svoj glasbeni svet, ki se je dotaknil marsikaterega ljubitelja alternativne glasbe in v goriškem prostoru sprožili pravo malo revolucijo. Kolektiv je deloval do leta 1994, a člani pravijo, da ni nikoli zares razpadel. Le pravega naboja ni bilo več. Po 20 letih obljubljajo vrnitev. Dober razlog, da spet obudimo stare zapise skupine. K pogovoru jih je povabil Boštjan Simčič.
Učitelji so pred štirimi dnevi obeležili 22. mednarodni dan učiteljev. Kitajski pregovor pravi, da je dober učitelj, boljši kot sod poln knjig. Marina Doblekar na ljubljanski osnovni šoli Toneta Čufarja uči že 33 let. Z učiteljico, ki se najbolje počuti med najmlajšimi bomo govorili o delu učitelja, s kakšni izzivi se srečujejo pri svojem delu in tudi o tem, kakšna so pričakovanja otrok, staršev in tudi stroke. Na nočni obisk jo je povabila Enisa Brizani.
Neveljaven email naslov
