Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Astrologinjo Vesno Pridigar večina pozna pod imenom Vesna Helena. Marsikdo z velikim zanimanjem sledi njenim predavanjem v medijih, ki med drugim vsebujejo teme o numerologiji, meditaciji, dojemanju podzavesti, peat procesiranju, hermetizmu, terapijah, zeliščarstvu, pa tudi o zdravi prehrani. S tovrstnimi temami bo zaznamovan tudi tokratni nočni obisk. Sama pa se je nedavno lotila zanimivega projekta: kot fotografinja si pomaga z astrologijo, ki je ključ k odkrivanju pravega časa, okolja in barv za fotografiranje posameznika. A fotografija ne bo v ospredju. Med obiskom, na katerega jo je v koprski studio povabila Anita Urbančič, bo spregovorila predvsem o svojem primarnem znanju in izkušnjah.
Ste kdaj pomislili, da je merjenje lahko zelo zanimivo in zabavno? Gregorju Geršaku celo tako zelo, da sam zase pravi, da je obseden z merjenjem. Gregor Geršak je asistent na Fakulteti za elektrotehniko in njegova strast je interdisciplinarna veda po imenu psihofiziologija. Gre za fiziološko merjenje psiholoških pojavov – kaj se torej dogaja v telesu, ko se nekaj dogaja v umu. Kako izmeriti stvari za katere ni sprejetih splošnih merskih enot? Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika? To močno zanima industrijo. Prešli smo čase, ko je industrijo zanimala zgolj kvaliteta in varnost izdelka. Danes jo zanima predvsem percepcija potrošnika. Kako meriti občutke in kako industrija uporablja psihofiziologijo, boste izvedeli v začetku petkove noči.
Na obisku v Sloveniji se je nedavno ustavila Tania Smrdel, ki je v daljni Avstraliji močno povezana s Slovenijo in mediji. Na radiu SBS Avstralija je namreč urednica programa za Slovence, ki živijo v Avstraliji. Skupaj z ekipo tako na tem radiu posebnega pomena, skrbi za informiranost in stik izseljencev z domovino. S Tanio Smrdel se je pogovarjal Robert Levstek, vabimo vas k poslušanju nekaj po polnoči.
Veliki švicarski psihiater in psiholog Carl Gustav Jung je nekoč dejal, da nihče, ki se premika med kaotičnimi tokovi življenja, ni brez težav. Ko želimo razrešiti čustvene stiske in notranje konflikte, naletimo na strahove in tabuje. Kako uspešni smo pri spopadanju s travmo Slovenci in ali smo res travmatiziran narod? Od kod izvirajo naši strahovi? V globine nezavednega se bomo nocoj po polnoči podali s psihologom in jungovskim psihoanalitikom dr. Matjažem Regovcem. Na Nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.
Helena Čebulj je diplomirana inženirka grafične tehnike, ki izdeluje unikatna oblačila in modne dodatke. Izdelkom, ki postajajo vedno bolj priljubljeni in prepoznavni po asimetričnem krojenju ter abstraktnih potiskanih vzorcih, rada nadene simpatična in šaljiva imena. Največji kompliment, ki ji ga lahko nekdo pokloni je ta, da z veseljem nosi njena oblačila in da se v njih odlično počuti. O različnih materialih, primernih za različne letne čase in priložnosti, ustvarjanju in izdelovanju oblačil, se bo z nočno gostjo, Heleno Čebulj, pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Potem ko sta popila ves čaj na Šrilanki, se štiri mesece bojevala z umazanijo v Indiji, se priklanjala osemtisočakom v Nepalu, meditirala z menihi na Tajskem in pojedla vse, kar jima je prišlo na pot, tavala po pragozdovih in koralnih grebenih Indonezije, občudovala sijaj Mjanmara, uživala v Vietnamu, plavala s kitovci na Filipinih, se izgubljala v Laosu in izkušala zen na Japonskem, sta Katka Stojilkovski in Mic Melanšek po 552-ih dneh potovanja “končno” doma. Rada govorita, še raje fotografirata, najraje pa pišeta, kot je razvidno iz njunega popotniškega bloga Povsod je lepo. Dokazala bosta svojo mantro, da nič ni nemogoče.
Po polnoči bomo gostili profesorja glasbe in skladatelja Miroslava Paškvana. Predstavil nam bo življensko zgodbo, ki ga je iz rodne Reke pripeljala v Slovenijo, kjer živi že več kot 25 let. Na glasbeni šoli v Ajdovščini poučuje saksofon, poklicno pot pa je uspešno prepletel s sodelovanjem v različnih zasedbah, s katerimi je prekrižaril Slovenijo in dobršen del Evrope. Miroslava Paškvana je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.
Ali so slovenske ceste zares tako nevarne ali je večja težava morda v tem, da se na njih vozijo nevarni šoferji vozil na dveh ali štirih kolesih? Je motoristična kultura pri nas taka, kakršna bi morala biti? Katere ceste so raj za motoriste in kaj moramo vedeti, preden sedemo na jeklenega konja? Kakšni so občutki motorista, ki je najprej delal kot prometni policist, nato pa nadaljevanje kariere posvetil treningom varne vožnje za motoriste? Nočni gost voditelja Jureta K. Čokla je bil inštruktor varne vožnje Brane Legan. Pravijo, da je vsaka prometna nesreča splet okoliščin. Ni, pove inštruktor varne vožnje AMZS Brane Legan, sicer nekdanji prometni policist. Je splet okoliščin, ki včasih žal pripelje do tragičnih rezultatov. Najpogostejši razlog je prevelika hitrost. Seveda pa se vsak, ki se usede na motor, lahko sam odloči, kako bo vozil. Svojega prvotnega poklica se spominja po dobrih stvareh. Bili so drugi časi, doda. Ni bilo lahko, delo je bilo zahtevno, vendar je imel zadoščenje zaradi njega.
Na nočni obisk smo povabili Josipa Rotarja, podpredsednika Slovenske kolesarske mreže in predsednika Mariborske kolesarske mreže. Kolo je namreč v poletni vročini eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. A kolesarji so poleg pešcev tudi najbolj izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Kako naj poskrbijo za svojo varnost in na kaj morajo biti pozorni drugi udeleženci v prometu? Z Josipom Rotarjem se pogovarja Robert Zajšek.
Po polnoči se bomo posvetili japonski popularni kulturi, še zlasti japonskim risankam oz. serijam (animejem), stripom (mangam), družabnim igram, glasbi in maskiranju v fantazijske like (cosplayu). Jure Čepin bo gostil Dana Oblaka in Roka Bezlaja, člana ekipe Makkon, ki deluje v okviru društva ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger Animov. Po polnoči boste tako izvedeli, v čem se animeji razlikujejo od risanih filmov ameriške produkcije, kako se pravilno bere mange in kako obiskani so pri nas dogodki, posvečeni japonski kulturi.
Po polnoči se bomo posvetili japonski popularni kulturi, še zlasti japonskim risankam oz. serijam (ánimejem), stripom (mángam), družabnim igram, glasbi in maskiranju v fantazijske like (cosplayu). Jure Čepin bo gostil Dana Obláka in Roka Bezlaja, člana ekipe Mákkon, ki deluje v okviru društva ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger ánimov. Po polnoči boste tako izvedeli, v čem se ánimeji razlikujejo od risanih filmov ameriške produkcije, kako se pravilno bere mánge in kako obiskani so pri nas dogodki, posvečeni japonski kulturi.
Ko človek zboli, se ne zdravi le z zdravili, temveč tudi s smehom in dobro voljo. Nedeljko Grgić in Bernard Šutić sta onkološka zdravstvena delavca, ki so ju bolniki in njihovi svojci izbrali za najbolj razumevajoča, sočutna in srčna. Nedavno sta prejela priznanje Znanilci upanja in s tem potrditev, da bolnikom dajeta oporo v trenutkih stiske ter s svojim odnosom in srčnostjo pripomoreta k temu, da bolniki z rakom laže premagujejo strahove. Kako medicinski tehnik spremlja bolnike na poti zdravljenja in kako zdravstveni delavec krajša trenutke bolnim ljudem, nam bosta Nedeljko in Bernard povedala po polnoči. Vabljeni k poslušanju. Z vami bo Marko Rozman.
Človek je vedno stremel k raziskovanju narave in pojasnjevanju njenih zakonitosti, da bi lahko te uporabil v svoj prid in si tako olajšal in popestril svoj vsakdan. Še danes je nujno, da v praktični uporabi dosežkov hodita skupaj znanost in uporabnost, se dopolnjujeta in spodbujata k novim dosežkom. Vladimir Semion je upokojeni profesor fizike in tehnike, njegova ljubezen pa je že od majhnih nog modelarstvo. Prvi modelček je sestavil že v 4. razredu osnovne šole.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zadnjem času je v javnosti odjeknilo mnogo vrhunskih dosežkov, ki so jih znanstveniki dosegli pri raziskovanju vesolja. Tako jim je prvič uspelo pristati na kometu, dobili smo prve posnetke najbolj oddaljenega planeta našega osončja Plutona, ki so bili narejeni v visoki ločljivosti, neprestano nove podatke dobivamo tudi z Marsa, poleg tega pa smo izvedeli tudi za odkritje Zemlji zelo podobnega planeta. Zato smo na Nočni obisk povabili predstavnika astronomskega društva Labod Klemna Čotarja, s katerim smo predstavili nekaj teh velikih odkritij. Astronomija človeka spremlja že od pradavnine, saj je že od nekdaj pogledoval v nebo, astronomija pa je človeštvu podala tudi mnogo odkritij, ki so temeljno zaznamovala njegov razvoj. Kljub temu so tudi ta zadnja odkritja izredno pomembna in predstavljajo novo prelomnico v spoznavanju in osvajanju vesolja. Do teh novih odkritij po besedah našega gosta ni prišlo zaradi ogromne količine denarja, ki ga v raziskovanje vesolja vlagajo posamezne države.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Integrativna medicina združuje znanja šolske in komplementarne medicine. Izvaja jo lahko ena oseba ali pa zdravnik specialist, torej oseba s končano medicinsko fakulteto in specializacijo z določenega področja šolske medicine in zdravilec vsak s svojim znanjem dopolnjujoče pomagata istemu pacientu. Kako se v resnici gledata slovenska šolska in komplementarna medicina, kje ima tu svoje mesto t. i. integrativna psihiatrija, se bomo drevi pogovarjali s psihiatrinjo dr. Zdenko Čébašek Travnik, ki jo bo Tina Kralj spraševala tudi o tem, ali je za zdravljenje odvisnosti od alkohola res vedno nujna abstinenca.
Odličen poznavalec stripa in animiranega filma, soustanovitelj, umetniški direktor in eden od producentov Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, programski sodelavec Svetovnega festivala animiranega filma Animafest Zagreb ter številnih drugih. Zadnjih nekaj let je tudi vodja festivala in član programskega odbora Festivala slovenskega filma v Portorožu.
Pri vsakem človeku so edinstveni in neponovljivi. Niti dve osebi nimata enakih, tudi enojajčna dvojčka ne. Vsaj našli ju še niso. Prstne odtise so poznali že v prazgodovinski dobi, vendar še do danes ni znano ali so služili le za okras ali pa tudi kot podpis oziroma pečat na različnih, zlasti glinenih izdelkih. Danes so izvrsten način identifikacije osebe, pogost spremljevalec kriminalnih romanov in detektivskih televizijskih serij, manj se nad njimi navdušujejo nepridipravi. O prstnih odtisih bomo v noči na nedeljo govorili z dr. Matejem Trapečarjem iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Na nočni obisk ga je povabil Peter Močnik.
Na nočni obisk prihaja Jure Počkaj z Velikega Ubeljskega pri Postojni. Vsestranski glasbenik, zadnjih pet let tudi najperspektivnejši baritonist, je povsem zvest velikim opernim odrom. Diplomiral je na ljubljanski glasbeni akademiji in za svoj diplomski koncert prejel Prešernovo nagrado. Magistrski študij je kot najuspešnejši solist lani zaključil na kalifornijski glasbeni univerzi. Pri nas je svojo solistično kariero začel v Mariboru z Verdijevo opero La Traviata, v ljubljanski operni hiši pa se je nedavno izkazal v Straussovi operi Saloma. Jure Počkaj uspehe in nagrade žanje tudi na tujih odrih. Letos se je uvrstil v finalni izbor avdicije prestižne Metropolitanske opere v New Yorku, čez nekaj dni pa spet leti prepevat na festival na Bavarsko. Zgovornega baritonista je na nočni obisk povabila Barbara Čepirlo.
Neveljaven email naslov
