Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Gostja v nočnem programu bo Nataša Segulin, nekdanja novinarka in urednica TV Koper, ki je po upokojitvi našla novo strast v potovanjih in fotografiranju. Pripravila je že več razstav, z naslednjo, ki bo marca, se bo predstavila v ljubljanskem Cankarjevem domu. V pogovoru z voditeljem, Sandijem Škvarčem, se bosta dotaknila tudi dolgoletnega dela na televiziji.
V tokratnem nočnem obisku bodo v ospredju natančnost, zbranost in mirni živci. Govor bo namreč o pikadu, športu, ki se ga pogosto drži pridevnik ‘gostilniški’. Da je ta oznaka neupravičena in da gre pri pikadu za resno športno panogo, med drugim dokazujejo številni slovenski uspehi v zadnjem desetletju, tako na klubski kot tudi na reprezentančni ravni. Več o priljubljenosti pikada pri nas, dosežkih naših tekmovalcev na mednarodnih tekmovanjih in zanimanju za pikado med mladimi, bo Juretu Čepinu povedal predsednik pikado zveze Slovenije Jože Grantaša. Pričnemo nekaj minut po polnoči.
Bojan Maroševič je priznan gledališki in filmski igralec, ima pa še eno čudovito poslanstvo – kot uradni promotor knjige (psi) nadaljuje poslanstvo avtorja, ki je lani izgubil bitko s hudo boleznijo. Vse, kar je povezano s to knjigo, je zanj nekaj posebnega, tako kot je posebna tudi vsebina in bi jo težko primerjali s čimer koli, kar ste prebrali doslej. O avtorju, ki je dolgo ostal anonimen, o njenem nastajanju in o tem, komu je namenjena, v pogovoru Darinke Čobec z gostom med polnočjo in drugo uro.
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na prehodu iz starega v novo leto si radi postavimo katero od novoletnih zaobljub, s katero želimo izboljšati kakovost svojega vsakdana. Ene bolj pogostih zaobljub so, da bomo v novem letu shujšali, prenehali kaditi in se pričeli zdravo prehranjevati. Nekaj nasvetov kako vztrajati pri doseganju svojih ciljev, bo s svojo izkušnjo podala Jaša Bombač, nekdanja tekmovalna športnica, mednarodno licencirana osebna trenerka, avtorica vadbenega sistema in ustanoviteljica vadbenega centra za ženske. S svojo osebnostjo, znanjem in izkušnjami pomaga ženskam izboljšati svojo telesno pripravljenost in oblikovati zdravo, močno in vzdržljivo telo. Jaša Bombač bo nočna gostja v prvih urah prve letošnje nedelje.
V prvi sobotni uri bo voditeljica nočnega programa Jana Samsa gostila profesorico slovenščine na univerzi v Trstu, Rado Lečič, ki je med drugim tudi avtorica še svežega delovnega učbenika "Slovenščina od A do Ž". Priročnik je sistematično izdelan učni pripomoček s poudarkom na praktičnem utrjevanju izgovorjave, pisave, pravilnih oblik ter pomenov in razvrstitve besedil. Je rezultat avtoričinih dolgoletnih izkušenj, nastal pa je na pobudo slušateljev slovenščine kot drugega, tujega jezika. Tudi o tem bo beseda v nočnem programu, ki ob sobotah poteka iz studia Radia Koper.
Že v uvodu zadnjega dne tega leta bomo prešerno razpoloženi. Voditelj Zoran Turk bo gostil dve dami: priljubljeno pevko Tanjo Žagar in priznano strokovnjakinjo s področja kulinarike Mojco Polak, predavateljico iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Bodite z nami!
Če imajo fantje svojo 'tapravo' bor mašino, zakaj ne bi tudi dekleta svojemu električnemu mešalcu rekle tako, je sklenila Tina - in tako je nastala Bor mašina za punce, skupina ljubiteljskih kuharic, ki uspešno združujejo pisanje in hrano. V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružila dekleta, ki skrbijo za odvečne kilograme, za to, da okušalnim brbončicam ni nikoli dolgčas, in za tolažbo, da se vsakemu kdaj ponesrečijo domače tortilje. Svoje ideje in recepte pridno delijo na spletu in se držijo načela - več glav več ve, več loncev ima več idej, kaj vse se v njih da skuhati, več različnih krožnikov bolj zanimivo zgleda na večih različnih mizah ? Pridružite se nam tudi vi v predzadnji noči tega leta, v kateri boste dobili kar nekaj odličnih kulinaričnih nasvetov in sladkih idej ter posebnih receptov za silvestrsko večerjo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Dobra knjiga je lahko odlična družba, branje pa je za duha to, kar je telovadba za telo. Zadnjo letošnjo nedeljo bomo posvetili knjigam. O njih bomo govorili z bibliotekarjem v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. Diplomirani teolog, poznavalec zgodovine krščanstva, turistični vodič, pevec in planinec, Anton Brlan bo naš gost. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani.
Na nočni obisk prihaja komunikologinja, novinarka, sicer pa strastna vrtnarka in ljubiteljica malih kulinaričnih coprnij, kot pravi, Vojka Žgavec Clemenz. Sicer Primorka je na Kras skupaj z možem prišla pred osmimi leti in začela ustvarjati nove zgodbe, povezane s tradicijo kraškega okolja. Na zadnje je v uspešno zgodbo združila Kraške zapeljivke. Kdo so te dame, kaj počnejo, kako se pri Vojki rojevajo nove ideje in s katerimi kulinaričnimi posebnostmi razvaja svoje Kraševce, bo povedala v pogovoru z voditeljico Barbaro Čepirlo.
Božični večer je nekaj posebnega in da ga ne boste preživeli čisto sami samcati, vas v družbo nočnega programa vabi voditeljica Mojca. Pripravite kakšno šalo ali pa pokličite kar tako za par besed, nočna družba vas pričakuje.
Na obisk v nočni program prihaja Edvard Pukšič, dolgoletni novinar in urednik oddaj na Radiu Maribor. Leto 2015 je bilo zanj prelomno, saj se je upokojil, radio pa še naprej ostaja velik del njegovega življenja. V delovnem procesu na mariborskem radiu je bil namreč navzoč pet desetletij, štirideset let je bil redno zaposlen. Njegovo zanimivo radijsko zgodbo bo Bauman Jasmina predstavila po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Sila je po desetih letih znova udarila. Ljubitelji franšize Vojna zvezd so dočakali novo nadaljevanje sage, ki je spremenila zemljevid filmskega sveta. Kaj je tisto, kar film naredi kulten? Zakaj nekatere franšize sprožijo množično navdušenje med občinstvom, druge pa utonejo v pozabo, preden so se zares sploh začele? Ali je George Lucas vedel, da bo njegova zgodba nekoč postala religija? Na nočni obisk sta iz galaksije daleč, daleč stran prišla ljubitelja znanstvene fantastike in zaljubljenca v svet Jedijev, igralec Uroš Potočnik in filmski kritik Uroš Šetina.
O najmanjšem gledališču v mestu z velikim srcem, o arhetipskih zgodbah, ki otrokom in odraslim lahko pokažejo pot iz težkih situacij, o pravljicah, ki nam pomagajo razumeti naše sanje, ranljivosti igralskega poklica, upanju v depresivnih časih, o ljubljanski ulici, ki je zacvetela in zaživela predvsem po njegovi zaslugi in še o marsičem z igralcem, režiserjem, lutkarjem in umetniškim vodjem Mini teatra Robertom Waltlom. Pred mikrofon ga je povabila Nada Vodušek.
V prvi uri nočnega druženja se bomo prepustili zgodbam Kraševcev, združenih v skupino z imenom Gmajna. Oblikovali so jo z namenom ohranjanja kulturne dediščine celotne kraške pokrajine, na tržaški in slovenski strani, ter v znak prijateljstva. Skupina izstopa po ročno izdelanih umetninah in etnološkem značaju. O začetkih, projektih in obetih bodo zgodbe natrosili trije “Gmajnarji”: Marko Lupinc, Saško Ferluga in Beti Starc. Gostila jih bo Barbara Čepirlo.
Petkovo noč bomo pričeli z dejavnostjo, ki v prostem času zaposluje marsikaterega posameznika – z zbirateljstvom. Na nočni obisk prihaja Mitja Lamut, zbiratelj in predsednik programskega odbora mednarodnega zbirateljskega sejma Collecta, ki bo marca že desetič zapored potekal na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Kateri so najbolj nenavadni zbirateljski predmeti, kdaj zbirateljstvo iz konjička preraste v strast in kako je nastala ideja za zbirateljski sejem – odgovore na vsa ta vprašanja Jureta Čepina izveste po polnoči.
Na nočni klepet prideta 2/3 zasedbe Katrinas – Katarina, doktorica psihologije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti v Mariboru In Sanja, akademska pianistka, zaposlena v Glasbeni šoli Velenje, izvrstna vokalistka in pianistka, ki se v accapela vodah predstavlja tudi kot avtorica aranžmajev. Predstavili bomo v novembru izdani album Žarki za srce in gostji, kot ju morda še ne poznate. Nočni program bo vodil Robert Zajšek.
Neveljaven email naslov