Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Kaj datum - 25. maj - pomeni znanim Slovenkam in Slovencem, katero oziroma kakšno glasbo povezujejo s tem datumom in kakšne spomine imajo na nekdanji Dan mladosti in tudi, zakaj je 25.maj dandanes svetovni dan brisače, bo razkril nočni program. Sogovornice in sogovornice je izbrala in poklicala voditeljica Lucija Grm.
Lena je prikupna svetlolaska in odlična pevka, ki je nase opozorila že kot študentka igralstva na AGRFT. Z igralcem in televizijskim voditeljem Nikom Škrlecem sta bila sošolca in danes sta tudi par. Nika v teh dneh videvamo na nacionalni televiziji kot voditelja oddaje Izodrom, ki v času spremenjenega življenja zaradi koronavirusa otrokom krajša čas, jih osvešča, zabava in izobražuje. Kaj počneta Lena in Nik v gledališču, kako o njem razmišljata in kaj jima bogati prosti čas, po polnoči.
Jabolko ne pade daleč od drevesa je pregovor, na katerega se pogosto spomnimo, ko nanese beseda na družinsko tradicijo. Včasih se zdi samoumevno, da otroci v poklicnem življenju nasledijo svoje starše, še več, mnogi naredijo korak dlje in jih prekosijo. To velja tudi za zgodbo družine Faganelj iz Vrtojbe na Goriškem – očetu Valterju je v kabino športnih letal sledil sin Nejc, ki je veselje do letenja nadgradil v poklic in postal testni pilot. Na nočni obisk ju je povabil Sandi Škvarč.
Vsi imamo radi Butalce. Marsikatera od njihovih prigod in domislic nam lahko pove veliko o nas samih. A sčasoma se je zgodilo nekaj nenavadnega. Nihče ne ve natanko kako in zakaj, a počasi so se Butalci začeli spreminjati. Bolje ko jim je šlo, bolj so postajali nezadovoljni. Sprli so se s sosedi in okoli sebe začeli postavljati zidove, ograje, tehnične ovire in nazadnje je prišla še korona. In tako so Butalci nekako izginili, namesto njih pa so se pojavili Brutalci. Kako? Kaj se je zgodilo? Aktualna politična satira, ki pridrži zrcalo družbenemu, kulturnemu in političnemu dogajanju in se ponorčuje iz njenih vidnih predstavnikov, nocoj, takoj po polnoči. Brutalce nam predstavita Urban Logar in Jaka Andrej Vojevec.
Danilo Burnač je magister ekonomskih in poslovnih ved, ki se ukvarja se z okoljsko problematiko gospodarskih javnih služb vodooskrbe, odpadkov, odvajanja in čiščenja voda in z zakonodajo s tega področja. Me drugim bo pojasnil, zakaj goji odgovoren odnos do okolja, zakaj se Slovenci ne zavedamo vodnega bogastva pred domačim pragom, zakaj je voda temelj in nuja za preživetje človeštva. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
Lani smo se na festivalu Vzkrik s slušalkami na ušesih premikali skozi njeno igro-instalacijo-performans. Vse se je začelo z golažem iz zajčkov, izkušnja številnih kombinacij prizorov je bila tako nova in drugačna, da je močno odmevala. Za svoje dramsko besedilo je pravkar prejela nagrado za mlado dramatičarko v okviru Tedna slovenske drame, ki ga letos ni bilo. A dialog se nadaljuje. In gledališče bo znova zaživelo v nevirtualnih prostorih. Varjo Hrvatin je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
V studio prihaja izvrstna vokalistka Ana Soklič. Zadnja dva meseca bi morala miniti v znamenju priprav in večurnih vaj za nastop na evrovizijskem odru, vendar je ta letos zaradi pandemije sameval. Vseeno v tem času Ana ni počivala. S sproščenim klepetom ob spremljavi glasbe se bomo sprehodili po njeni ustvarjalni poti, ki jo je vodila do pesmi Voda in zmage na nacionalnem tekmovanju, dvomesečni karanteni in načrtih po njej. Nikakor ne bomo mogli mimo vprašanja, kako bi izgledal evrovizijski nastop, če bi se ta zgodil. Ano Soklič je na pogovor povabil Sandi Horvat.
Tokrat na nočni obisk prihaja glasbena skupina, ki že nekaj let bogati slovensko glasbeno sceno. S skladbami: Jaz in nebo; Ti ne poznaš konjev; Zahodno dekle, slovenskim poslušalcem v zadnjem času predstavlja alternativno kantri glasbo. Nedavno izdajo EP-ja je skupina pospremila s turnejo po državi, a sta jo ustavili epidemija in vzpostavitev karantene. Ali so izredne razmere morda nova priložnost za ustvarjanje glasbenih umetnikov in ali je glasba še vedno rešiteljica pred vsemi tegobami in dvomi tega sveta, boste izvedeli s skupino Fed Horses.
V nočnem programu smo se pogovarjali o spremenjenih načinih konzumiranja medijskih vsebin, novi monetizaciji kulture, plehkosti socialnih omrežij ter o pričakovanih in nepričakovanih družbenih posledicah epidemije koronavirusa tako doma kot po svetu. Več kot očitno je današnja stvarnost odličen razlog za poglobljen pogovor s pisateljem in kolumnistom dr. Miho Mazzinijem. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Na nočni obisk prihaja doc. dr. Roman Globokar, ki je v Rimu doktoriral na področju človekove odgovornosti do narave. 12 let je bil direktor Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani in pod njegovim vodstvom so poleg gimnazije in dijaškega doma razširili dejavnost še na osnovno šolo in vrtec. Je predstojnik katedre za moralno teologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, na kateri predava predmete, povezane z etiko. Spremlja tri študentske skupine, v katerih se pogovarjajo o različnih življenjskih in verskih vprašanjih, ki zanimajo mlade. Sodeluje v številnih mednarodnih združenjih s področja etike in šolstva, je pa tudi član državne Komisije za medicinsko etiko in Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. V slovenščini je izdal knjigi Teološka etika in Vzgojni izzivi v digitalni dobi. V prostem času najraje hodi v hribe, da si nabere novih moči za izzive. Rad ima delo z mladimi, ker se vedno odpirajo nove poti do odgovora, kako živeti življenje čim bolj izpolnjeno. Z doc. dr. Romanom Globokarjem se bo malo po polnoči pogovarjala novinarka Petra Medved.
Jana Fak je ilustratorka, grafična oblikovalka in umetnica, ki je v času pandemije vsak dan risala pobarvanke, da bi bile otrokom in staršem v sprostitev v teh nenavadnih dneh. Ustvarila je imenitno motivacijsko knjigo Živalski dnevi ali Ko dan pričneš popolnoma drugače. Pred mikrofon jo je povabila Darinka Čobec.
Soul glasbo ima rad že od otroštva. Zadnja leta jo ustvarja tudi sam. Komponira, igra, poje in producira. V njegovem delovanju pa so ves čas prisotni tudi jazz, hip hop in sodobna elektronika. Z užitkom se podaja v različne glasbene svetove. V odkrivanje in reinterpretiranje glasbene zapuščine. Globoko in predano, z dušo in srcem. A tudi z razmislekom in temeljitim raziskovanjem. Pozavnist, skladatelj in producent Žiga Murko bo nočni gost Nade Vodušek.
»Glasba mora napolniti dušo, to je njeno bistvo,« pravi Ditka, mlada kantavtorica, pevka, kitaristka in skladateljica s Prevalj na Koroškem. In Ditka res »z dušo« poje in igra pesmi, ki imajo dušo. Vsi jo poznamo po uglasbeni poeziji Ferija Lainščka, le malokdo pa ve, da 26-letnica ustvarja tudi avtorsko glasbo v angleškem jeziku, da je po izobrazbi delovna terapevtka in da je tudi članica Songwriting Academy iz Velike Britanije. Po polnoči bo povedala tudi, kako preživlja čas epidemije, ki je glasbenike »obsodil« na spletne koncerte od doma.
Na stičišču Severnega Atlantika in Severnega ledenega morja se nahaja otok, ki s svojo drugačnostjo, presunljivim naravnim bogastvom in zanimivo zgodovino mnoge navduši. Gospa Helena Dejak je na islandska tla prvič stopila v začetku decembra leta 1974. Na ta otok jo je odpeljala ljubezen in tam je ostala. Leta 1988 je tam ustanovila turistično podjetje. Skozi desetletja je vseskozi ostala tesno v stiku z rodno domovino, kjer je tudi v teh majskih dnevih. Mojca Delač je Heleno Dejak povabila na nedeljski nočni obisk, v katerem se bosta potepali po deželi gejzirjev in vulkanov, vmes pa seveda zavijeta tudi na Grenlandijo, ki jo nočna gostja odlično pozna, pa o oblikovanju srebrnega nakita in drugih ljubeznih navdih, ki polnijo njeno življenje. Se slišimo v nedeljo, malo po polnoči.
Zvonka Radojevič, direktorica Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, je obalna in priobalna kulturna aktivistka. Bila je vodja tako izolske kot tudi koprske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in vseskozi strastna gledališka ustvarjalka. Med prijatelji je nastala njena gledališka skupina Steps, iz katere sta izšla igralca Mojca Fatur in Gašper Tič. Številne nagrade, priznanja in mednarodna gostovanja potrjujejo, da je Zvonka Radojevič tudi domiselna in uspešna režiserka. Pred mikrofon jo je povabil Armando Šturman.
Novi koronavirus bo spremenil tudi naše počitniške navade. Zato vas bomo poslušalke in poslušalce po polnoči vprašali, kakšni so vaši letošnji dopustniški načrti. Boste obiskali katerega izmed slovenskih krajev, ali boste kljub vsemu skušali oditi v tujino? Koliko boste pripravljeni odšteti za različne usluge in kako boste dopuste skušali prilagoditi situacijam, ki se bodo še pojavljale. Bomo sploh še kdaj počitnikovali tako, kot si želimo? Na telefonski številki 01 475 22 22 bo vaš klic pričakoval voditelj nočnega programa Aleš Ogrin.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili odlični glasbi. Božale nas bodo melodije mariborskega akustičnega dua Andrej & Ida, jazz basista Tadeja Kampla in ameriške kantavtorice Melanie Safka. Klepetali pa bomo tudi z radijcem in pisateljem Markom Radmilovičem in se podali na izlet v zgodovino.
Jana Fak je ilustratorka, grafična oblikovalka in umetnica, ki je v času pandemije vsak dan risala pobarvanke, da bi bile otrokom in staršem v sprostitev v teh nenavadnih dneh. Ustvarila je imenitno motivacijsko knjigo Živalski dnevi ali Ko dan pričneš popolnoma drugače. Prisluhnite ji po polnoči, ko bo gostja Darinke Čobec.
Človek širokega pogleda, ki misli arhitekturo, urbanizem in umetnost. Skozi prakso in skozi besede. Ne moremo namreč govoriti o arhitekturi, če ne govorimo tudi o ljudeh, in obratno: ne moremo govoriti o ljudeh, če ne govorimo o arhitekturi, pravi. Da še zmeraj radi beremo tehtna in poglobljena besedila na papirju dokazuje tudi revija, ki letos praznuje svojo prvo petletko in presega meje arhitekture. Arhitekt in umetniški direktor revije Outsider Matevž Granda bo nočni gost Nade Vodušek.
»Ni ga lepšga mes'ca v letu kot je mesec maj, ves v zelenju, ves je v cvetju, za ljubezen pravi raj,« pravi ljudski verz in s pesmimi o ljubezni naših poetov bomo – s primerno glasbeno spremljavo in z vašim morebitnim sodelovanjem – polepšali nočni program radia Slovenija. Pripravlja Lucija Grm.
Neveljaven email naslov
