Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Končno se približujemo dnem, ko bomo spet lahko svobodneje zadihali, se otresli dušeče utesnjenosti. Nočni program ponuja besedo vsem: mladim, starim, najstarejšim. Ja, tudi mladi so te dni od ujetosti med štiri stene nespečni in Mojca Blažej Cirej bo vesela, če jo pokličete. Vseh. Saj ni treba, da je kaj posebnega, par besed, pa je. Toliko, da se podružimo.
V nočnem programu bomo tokrat prisluhnili kar osmim zgodbam. Pogovarjali se bomo z zdravnico in mamo petih otrok, raziskovalcem, podjetnikom, delavko v domu za ostarele, delavko v turizmu, kulturnikom, športnikom in sindikalistom. Osem zgodb, ki vsaka na svoj način odstira pogled na življenje v teh korona-časih.
Letošnji 1.maj bo drugačen, brez kresov, budnic, brez druženja – praznovali bomo na daljavo – toda vseeno skupaj, saj je tudi po 130 letih od prvega praznovanja praznika dela jasno, da delavske pravice nikoli niso bile podarjene. Vse pravice, izboljšanje socialnega položaja, delovnih razmer, si je bilo treba izboriti in marsikje je še danes tako. Kakšne pravice si moramo zagotoviti v teh časih, kje so delavske pravice kratene zdaj? O tem bomo z vami klepetali na to praznično noč, na obisk pa prihaja eden nekdanjih sindikalnih voditeljev, ki je bil na čelu neštetih pogajanj in številnih protestov za dostojne plače in pokojnine, Dušan Rebolj.
Zgodovinar dr. Andrej Rahten, strokovnjak za politično in diplomatsko zgodovino Slovencev v pozni habsburški monarhiji in kraljevini Jugoslaviji, je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Predstavil bo čas, v katerem se je pred sto leti odvijal koroški plebiscit in njegove mednarodne okoliščine.
»Življenje je kot prekratka odeja. Če jo potegneš gor, te zebe v noge, če jo potegneš dol, ti piha za vrat; toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi in noč preživijo zelo udobno. » To je le eden od pregovorov, rekov, rekel ali izrekov, kot jih poimenuje slovenski pravopis, in v tokratnem nočnem programu jih bomo - seveda tudi ali predvsem z vašo pomočjo, nekaj napaberkovali. Da pa bo še bolj pestro, vas bomo izzvali, da jih – bolj ali manj znane – dopolnite oziroma zaokrožite. Eden najljubših voditeljičinih je "Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem." In jih bomo. K poslušanju in sodelovanju vas bo vabila Lucija Grm.
Ob 27.aprilu, Dnevu upora proti okupatorju, razmišljamo o uporu nasploh. V tem času se pravzaprav ves svet upira širjenju epidemije. Upor ima tudi veliko drugih razsežnosti. Ali je nepogrešljiv znanilec sprememb v družbi? Kakšen upor, proti komu ali čemu je sploh še aktualen - o vsem tem bosta razmišljala ustavni pravnik dr. Andraž Teršek in Vuk Čosić, digitalni umetnik in strateg. Vprašanja postavlja Darja Groznik.
V Trbovljah rojena igralka Anja Drnovšek se je z gledališčem srečala že kot otrok. Po končani gimnaziji v Litiji se je vpisala na AGRFT v Ljubljani in študirala dramsko igro in umetniško besedo. Že v študijskih letih je debitirala v Mestnem gledališču ljubljanskem in nastopila v več študentskih kratkih filmih. Po diplomi je odšla v tržaško gledališče, svoj gledališki pristan pa je našla v Kopru. Poznamo jo tudi po vlogah v TV nadaljevankah. Anja Drnovšek pa je tudi velika ljubiteljica konjev in športnega jahanja. V nočni galop se bo podala v pogovoru z Alenom Jelenom.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Na Prvem programu se v noči na petek odpravljamo daleč nazaj v zgodovino, na Ljubljansko barje, med koliščarje. Med ljudi, ki so na tem območju s prekinitvami vztrajali skoraj 3000 let. Ob omembi koliščarjev najverjetneje najprej pomislimo na Bobre Janeza Jalna, njihova romantična podoba se zrcali tudi v likovni umetnosti. Koliko zares vemo o koliščarjih in kako k njihovemu razumevanju pripomorejo sodobna arheološka dognanja? Raziskovalna izkopavanja v stalno mokrih tleh in jezerih so za arheologe namreč poseben izziv zaradi zahtevnih delovnih razmer. V oddaji Nočni obisk bomo gostili Dejana Veraniča, arheologa iz Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Na klepet ga je povabil Peter Močnik.
Na nočni obisk prihaja Tilen Majerič. Že od malih nog je predan glasbi, saj je bila njegova mama glasbena urednica. V zadnjih letih piše besedila za znane glasbene ustvarjalce in sodeluje v produkcijski ekipi Sweet Peak. Spregovorili bomo tudi o ljubezni do gibanja, kuharskem ustvarjanju, o delu v tujini in o koronavirusu. Po polnoči. Pripravlja Robert Zajšek.
Takoj ko je postalo očitno, da mask primanjkuje, so se lotile dela. ZOOFA Slovenia, SOTO in Faller Inštitut Slovenija so ustanovitelji neprofitnega združenje Mask_Sign. Modne oblikovalke so se lotile dela in začele izdelovati pralne zaščitne maske. Ne le za družine, prijatelje in znance. Za zdravstvene ustanove, za male bolnike, za celotno družbo. Na tisoče mask iz njihovih delavnic potuje k tistim, ki jih potrebujejo. V Sloveniji in po svetu. Na nočnih valovih bodo z nami Mojca Celin, Sanja Grcić in Jelena Proković. Gosti jih Nada Vodušek.
Imate radi balkone? V tem času so za marsikoga pomemben stik z zunanjim svetom, prostor na svežem zraku, tudi, ko smo doma. Priložnost, da pokramljamo s sosedi, spijemo čaj na soncu, da preberemo knjigo, gojimo rože in začimbe in sploh, da si polepšamo dneve. O balkonih se bomo pogovarjali z arhitektko Majo Ivanič in umetnostno zgodovinarko doc. dr. Mijo Oter Gorenčič. Iz domovine bržkone enega najbolj znanih balkonov se nam bo oglasil Janko Petrovec, veseli pa bomo tudi, če boste svoje zgodbe z balkonov v tem času delili tudi vi! Vaša družba v prvih minutah ponedeljka bo Mojca Delač.
Ali obstajajo ukrepi za preprečevanje epidemije, ki bi bili všeč vsem prebivalcem in hkrati ustrezali smernicam, ki jih zagovarja stroka? Kaj je smiselno in kaj ne? Smo dovolj zreli, da sami brez policijskega nadzora vemo, kdaj je treba navodila dosledno spoštovati? Kakšni bi bili vaši ukrepi ob epidemiji koronavirusa? Voditelj Jure K. Čokl zbira vaše predloge v zameno za glasbene želje!
Na nočnem obisku bo z nami najuspešnejši in najbolj prepoznavni slovenski avtomobilski športnik Andrej Jereb. Ko še ni imel vozniškega izpita, je z zaslužkom poletnega dela v avtopralnici kupil prve dirkaške rokavice in tekmovalna sedeža. Pri 19tih je kupil prvi dirkalni avtomobil in odpeljal prvi rally. Njegova športna zgodba pa se je leta 2010 končala z največjim uspehom – uvrstitvijo v prvo deseterico slavnega rallya Monte Carlo. Na avtomobilistični klepet vabi nočni gostitelj Branko Laginja.
Čas, ki ga preživljamo v nekoliko drugačnih razmerah, kot smo jih navajeni, je lahko tudi dobra priložnost za učenje novih stvari. Voditelj Aleš Ogrin vas po polnoči vabi na klepet o tem, kaj dobrega ste v času karantene naredili zase. Ste osvojili kakšna nova znanja, mogoče obudili stare konjičke, ali pa morda prišli do novih spoznanj o sebi in tistih, ki polepšajo vaš vsak dan. Z vašimi pripovedmi iz karantene vas pričakujemo na telefonski številki 01 475 22 22. Pridružite se nočnemu programu. Veseli vas bomo.
Danes je problematika hrane predvsem vprašanje ekonomije in ekologije. Hrane je več kot kadar koli prej, ob tem pa je kakovostno slabša zaradi intenzivne pridelave in reje. Želja po zaslužku motivira predvsem multinacionalke v proizvodnjo hrane vprašljive kakovosti. Ta hrana postaja tudi vzrok vse večjih zdravstvenih težav. Zato izbruh novega koronavirusa zahteva od vseh nas določene ukrepe in spremembe, tako pri pridelavi kot pri naših nakupovalnih navadah. Zagotovo so trenutne razmere tudi trenutek, da končno lokalnega kmeta iz bližnje okolice vzamemo za svojega. O tem v nočnem programu po polnoči.
3. aprila je izšel čudovit album Singer of Tales Damirja Imamovića. O njegovem nastajanju bomo rekli par besed z Rokom Koširjem, oglasil pa se nam bo tudi čuvar zgodb in pripovedovalec, ki jim je dal svoj glas in jih ob sodelovanju izvrstnih glasbenikov predal novim generacijam. To noč bodo na prvem zvenele sevdalinke, kot jih še ne poznate. Pripravlja Nada Vodušek.
Na trenutke se mi zazdi, kot bi za nogo imela privezano težko kroglo. Kot zapornik v kakšnem predpotopnem filmu. Težki časi, ki pa jih obliva prijazno sonce in dobro srce številnih, ki pomagajo zapuščenim, osamljenim in nesrečnim. Mladim in starim. V upanju, da bo ta presneti virus že enkrat pobral šila in kopita, vas k nočnemu pogovoru vabi Mojca Blažej Cirej. Da si olajšamo dušo.
»Imate pri vas še kaj žegna?« Tako se je včasih spraševalo po veliki noči po tradicionalni jedi . Z lepim prtičem so bili pokriti obilno naloženi jerbasi, vanj so poleg jajc in hrena vedno spadali klobase, šunka, velik hlebec kruha, potica in šarkelj. Kako bogata in imenitna je bila ženska se je merilo po tem, kako zvrhan je bil jerbas, pa so nekateri goljufali in so vanj dodali kamne ali druge težje predmete. Žegn je bilo vljudno ponuditi in nesti v dar, botrom obvezno na nedeljo po veliki noči –na belo ali botrno nedeljo. O največjem krščanskem prazniku in šegah, povezanih z njim, o tem, kako je potekalo in ponekod še poteka praznovanje Velike noči, v nočnem obisku z etnologinjo dr Ivanko Počkar. Bogato je njeno vedenje o življenju Slovencev.Desetletja hodi po terenu in zapisuje izročila ljudi in to je njen način življenja, ki jo osrečuje.
Ker smo v času epidemije več doma, pogosteje gledamo filme. V tokratnem Nočnem obisku boste izvedeli več o tem, kako nastajajo. Ivana Zajc je gostila Dušana Milavca, priznanega slovenskega scenografa. Primorski ustvarjalec je zasnoval ambiente v množici slovenskih filmov in serij, med njimi so Poletje v školjki, Babica gre na jug in Nikogaršnja zemlja.
Neveljaven email naslov
