Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pogovor z ljubiteljem in poznavalcem kave Robertom Henigmanom
“Moji starši niso bili ravno ljubitelji kave. Ampak stara mama, pri kateri sem preživljal počitnice, pri njej je bila to prva stvar. In včasih – se spomnim – so jo tudi pražili. So to zeleno dobili, jaz ne vem, kje točno so jo dobili. So jo pa pražili v ponvi; jo je ona pražila in to je močno dišalo,” svoje prve spomine na kavo opiše Robert Henigman, lastnik lokala Tozd ter velik ljubitelj in poznavalec kave.
Kavarne pri nas v zadnjih letih doživljajo preporod. Čeprav zaenkrat le v redkih kavarnah ponujajo kave, ki prinašajo vsaka svoj ritual priprave in pitja, predvsem pa ima vsaka svojo zgodbo, so novi načini priprave kave srž vsakega malce bolj poglobljenega kavarniškega pogovora.
French press, aero press, sifon, canadiano, chemex in cold brew so izrazi, ki opisujejo alternativne postopke priprave kave. Robert se je s t.i. tretjim valom priprave kave spoznal v Avstraliji, kjer je tri leta vodil svoj lokal: “Sigurno so pri nas dovolj nove, ljudje jih ne poznajo, ampak večinoma so to stare tehnike. Najbolj sem bil fasciniran nad areo press tehniko. Izumili so jo izdelovalci frizbija.“
Pri kavi je zelo pomembna kontrola nad elementi, ki so voda, kava sama, pritisk itn. Pomembno je, kako zmelješ kavo, pač čistina same vode. Potem pa se ta postopek dogaja tako, da ti s potiskom roke prek tega vakuma potiskaš vodo čez samo kavo. Kar naredi odličen okus je to, da se prek tega vakuma voda porazdeli enakomerno po celi površini mlete kave.
Iskreno povedano takoj zjutraj, ko vstanem, je ne pijem. Takrat je vedno kozarec vode ali pa mogoče limona stisnjena v vodi. Ampak potem, ko se pripravim na delo pa grem v službo, je kava prva stvar.
Sicer pa slovenska kultura pitja kave ne sodi med tiste, za katere se zdi, da skodelico črnega napitka cenijo najmanj. “Imamo tako kulturo pitja kave, da se še vedno usedemo. Ali sami, s prijatelji, ali pač v eni družbi in da počasi to zaužijemo. Nam je pomembno, kakšna je. Se mi zdi, da se tako začne dan,” razlaga Robert Henigman in dodaja, da je v tujini opazil, da je kava stvar, ki jo ljudje pijejo na hitro in zato, da jih zbudi. Medtem ko pri nas kava ostaja ritual in druženje.
Prva slovensko hladno varjena kava sliši na ime Ruster. Izpopolnili so jo trije mladi Slovenci, ki so se precej dobro odrezali. V enem mesecu so ponudili kavni koncentrat, o katerem so pred tem zgolj brali na spletu. Nastala je edina kava, ki se lahko stekleniči, saj ima sobno temperaturo. “Letošnje leto se mi zdi, da je postala pravi bum. Dve leti je bilo potrebno. Pri nas lahko to ljudje kupijo ali v flaški, to je 500 ml, ali pa jih dajemo v ledeno kavo pa lahko samo en odmerek spiješ.”
Posebnost hladno varjene kave je, da način priprave zaobjame celo kavo. Osnovana je na hladni vodi in počasnem kapljanju, zato so okusi bolj polni.
Če bi to delil procentualno, bi se reklo, da espresso mašina nekako odvzame kavi 40% stvari, ki jih cold brew še povzame, tako da dobiš tistih 100%.
Kozarec vina in skodelica kave – Robert Henigman pravi, da sta si sadeža, ki dajeta opisane napitke, precej podobna.
Zelo rad imam kozarec vina in nekako z mojo ljubeznijo do kave to zelo sovpada, ker po količini substanc oz. tej raznolikosti sta si zelo podobna ta dva sadeža. Tako kot imam rad, da poznam same pridelovalce vin, sem se potem tudi pri kavi odločil, da sem spoznal prek interneta ljudi, ki pridelujejo samo kavo.
Pridelava vina in kave je delo prek katerega se skupnost povezuje. Robertov nasvet za okušanje kakovostne kave pa je: splahniti in s tem ohraniti svežino ust, saj je tako okus kave bolj izrazit. Spet pridemo do primerjave z vinom: “Pri dobrih vinih ali pa pri dobri kavi je zelo pomemeben aftertaste, to so ti okusi, ki se razvijejo zadaj na nebu.” Vsaka kava ima namreč svoj okus, ki ga ob počasnem okušanju bolje čutimo in v njem močneje uživamo.
Ob kavi so v salonih in čitalnicah nekoč nastajale ideje, ki so spreminjale družbo. Čeprav se zdi, da je ta vloga temnega napitka danes pozabljena, ni tako. Tretji val priprave kave nas uči, da je drugačen, preprostejši okus, z manj dodatki morda celo boljši. Zato le pogumno raziščite slovensko kavarniško sceno. Poskusite bistro kavo s sadnim okusom in brez usedline, ki jo boste čutili in okušali tako kot čutite in okušate kozarec najljubšega vina.
Robert Henigman s psičko Kiki na Nočnem obisku.
foto: Darja Pograjc
Prejšnji mesec smo premierno slišali njegov radijski dokumentarec Broken Piano, zgodbo o skrivnostnem starem klavirju, ki se je znašel v radijskem studiu. Konec lanskega leta je izšla plošča z enakim naslovom. S projektom SLO blues je ob 500 obletnici reformacije reformiral slovenske ljudske pesmi. Besedila so prav gladko zdrsnila v afriško-ameriško glasbeno suženjsko strukturo. Mnogi se spomnite legendarnega All Capone Štrajh Tria. Gregor Strniša je tudi avtor komornih oper in glasbe za številne gledališke predstave in radijske igre. Muzike se loteva resno, kot se za akademskega glasbenika spodobi, a tudi z veliko mero pronicljivega humorja. Skladatelja in pianista Gregorja Strnišo je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
»Težave so izzivi življenja, ki nam prihajajo nasproti, da jih razrešimo in s tem izboljšamo svoje življenje.« To je življenjsko vodilo nočne gostje Mojce Gregorčič, ki se ukvarja z astrologijo in hipnozo. Njeno prvo srečanje z astrologijo je bilo fascinantno, saj je prvič dobila jasne odgovore na vsa svoja opažanja in vprašanja, zakaj se ji dogajajo prav določene stvari, lažje je razumele sebe in druge. Zdaj se s tem ukvarja že več kot 20 let, znanja in izkušnje je pridobivala tudi v tujini, s svojim delom pa pomaga posameznikom najti pravo pot in odgovore do jasnih ciljev.
Foto klub Nova Gorica deluje neprekinjeno od leta 1948, ko je bilo v komaj rojenem mestu ustanovljeno Fotoamatersko društvo. V dolgoletnem ustvarjalnem obdobju so se fotografi uveljavili na različnih področjih: od krajinske do reporterske in tudi umetniške fotografije. Skrb za kakovostno fotografijo in izobraževanje pa je bila vseskozi rdeča nit njihovega ustvarjanja. Foto klub Nova Gorica je eden najbolj prepoznavnih na Primorskem, pohvalijo se lahko z nagradami z mnogih domačih in tujih tekmovanj. Na nočnem klepetu bo člana kluba, Vasjo Lebana in Simona Kovačiča, gostil Boštjan Simčič.
Planinski svet je predvsem nepopisno lep. A obenem je to svet, ki zahteva pripravljenost za vstop vanj in za gibanje v njem.
V nočni program prihaja mladi Sevničan, sicer absolvent Fakultete za gradbeništvo, promet in arhitekturo v Mariboru, Gregor Divjak. Predstavil nam bo osebni izziv lanskega in tudi še bolj letošnjega leta »Projekt 365« – 365 dni športnih aktivnosti. Vsestranski športni rekreativec vam bo na voljo tudi za morebitna vaša vprašanja. Za gostovanje pri nas smo bili z njim sicer dogovorjeni že v mesecu februarju, pa se je žal takrat prav na večer pred nočnim programom na gimnastičnem treningu poškodoval. Namesto pri nas je pristal na urgenci celjske bolnišnice na operaciji. Gregor je okreval in tokrat bo z nami. K poslušanju in sodelovanju vabi voditelj Zoran Turk.
Na nočni obisk prihaja večstranski umetnik, pesnik, pisatelj, glasbenik in igralec Matjaž Pikalo. Etnolog in sociolog kulture je posodil je glas bibi Tonetu v seriji Bisergora in napisal več pesniških zbirk in knjig za otroke in odrasle. Z njim se bomo pogovarjali v sredo po polnoči.
Napisal je knjigo, ki smo jo potrebovali. A je povsem očitno, da jo je potreboval tudi sam. Ker je bilo treba popisati in ovrednotiti, kaj se je dogajalo na glasbeni sceni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Knjiga 80ta: desetletje mladih se bere gladko. V njej je vse tisto, za kar se je zdelo, da se je pozabilo, morda celo izgubilo. Seveda se ni. Le zapisano do sedaj ni bilo na enem mestu. Žigo Valetiča je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Zadnjo aprilsko nedeljo začenjamo s Svetom v malem – takšno ime si je namreč nadelo maketarsko društvo, katerega glavni cilj je čim boljše kopiranje pravega predmeta v pomanjšani različici. Sestavljanje, izdelovanje in barvanje maket razveseljuje različne generacije, delček čarobnosti, ki krasi to dejavnost, pa bosta v nočnem pogovoru delila člana društva Uroš Kovač in Marko Lovréčič.
Eden od poklicev, za katerega si želimo, da ne bi bil potreben, je poklic vojnega snemalca. A je takorekoč nepogrešljiv pri ozaveščanju o najbolj temni plati medčloveških odnosov. Od blizu jih je v epizodah snemalca na kriznih območjih Balkana spoznal Koprčan Igor Vučič. Za svoje delo je prejel več nagrad, prihodnji mesec bo dobil še prestižno koprsko priznanje »15. maj.« Pred mikrofon ga je povabil Sandi Škvarč.
V prvi urah 27. aprila, ko v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju, se bomo v nočnem programu nacionalnega radia pogovarjali o sodobnih okupatorjih. Kdo sploh so? Morda nespoštovanje temeljnih človekovih pravic pred nosom vseh, ki so tiho in ne naredijo ničesar? Nacionalizem, šovinizem, rasizem? Nestrpnost do drugače mislečih? Morda izkoriščanje najbolj ranljivih skupin prebivalcev v politične namene? Razdvajanje naroda iz istega razloga? Smo se vsemu temu dolžni upreti? Če je odgovor pritrdilen, kako? Takoj po polnoči vas nočni voditelj Jure K. Čokl pričakuje na telefonski številki 01/475 22 22. Se lahko uprete?
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na Nočni obisk prihaja ”multipraktik” Andrej Težak Tešky. Teškega najbrž poznate kot stand up komedijanta, pravzaprav bi ga lahko umestili kar med pionirje stand – up komedije pri nas. Več letne izkušnje na odru deli z novinci na tečaju komedije Panč, organizira festivale in je menedžer glasbenikom in stand – up komikom. Je pa tudi kmetovalec, vegetarijanec, tekač ter celo reševalec morskih psov in delfinov v Indoneziji, kjer je solastnik parcele. Več o njem pa izveste nocoj, po polnoči, ko se bo Andrej Težak Tešky oglasil pri Lei Ogrin.
Prižgati luč ali ne, ko greste ponoči v kopalnico, kako svetloba vpliva na zdravje, zakaj je Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino v letu 2017 upravičeno podeljena znanstvenikom za odkrivanje mehanizmov, ki poganjajo notranjo uro telesa? Kaj pravzaprav cirkadiana ura je in kaj je cirkadiani ritem? To je le nekaj vprašanj za nočno gostjo, znanstvenico in profesorico Damjano Rozman, ki na ljubljanski medicinski fakulteti vodi Center za funkcijsko genomiko in biočipe. O uporabni znanosti, pa tudi o tem, kako preživlja svoj prosti čas in kako se spominja svojega taborništva, se bosta pogovarjali z Evo Longyka Marušič.
Zagotavljanje aktivne udeležbe v družbenem dogajanju, zlasti tistih, ki nimajo javnega glasu ali pa se njihovega glasu ne sliši, je vodilo številnih organizacij in zavodov po svetu. V Sloveniji se s tem ukvarja tudi Zavod BOB, ki je uveljavljeno in iskano središče za mlade. S kakšnimi inovativnimi rešitvami podpirajo mlade nam bodo zaupale sodelavke in izvajalke programov pri Zavodu BOB, Katja Rakovec, Neja Šmid in Andreja Potočnik.
Na nedeljski nočni obisk prihaja Matjaž Vidmar, Novogoričan, ki že vrsto let živi na Škotskem, kjer je najprej diplomiral iz fizike in nadaljeval s študijem znanosti in tehnologije v družbi. V Edinburgu je zdaj doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij. Član Kraljeve astronomske družbe je vsestransko aktiven v raziskovalnem povezovanju, grajenju mostov med znanostjo in širšo družbo ter razvojem vesoljskega sektorja. Matjaža Vidmarja je med tokratnim obiskom domovine pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V Ljubljani bo med 28. aprilom in 5. majem potekala 16. evropska naravoslovna olimpijada na kateri se bo v iskanju rešitev nalog s področja znanstvenih ved naravoslovja med seboj pomerilo 156 mladih znanstvenikov, starih do 16 let. Na tekmovanje je prijavljenih 52 ekip iz 25 držav Evropske unije, tekmovalce pa bo spremljalo približno 100 mentorjev in spremljevalcev. Olimpijado bo Slovenija gostila prvič, potekala pa bo pod geslom ”povezujemo znanost”. Po polnoči se nam bodo na Nočnem obisku pridružili Mija Kordež, ki je na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije odgovorna za tekmovanja v znanju, mag. Katja Stopar, državna koordinatorka priprav za evropsko naravoslovno olimpijado v Sloveniji in dr. Andrej Godec iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Voditelj bo Aleš Ogrin.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Siva čaplja na sceni, krinolina na obešalniku, visoke pete. Simboli, vprašanja, odgovori. Orlando ali Orlandina? Moški ali ženska? Nenehni ples iskanja tiste druge polovice, pri čemer nobenega spola jasno ne opredeliš. V nobenem od njiju nisi celota. Orlando ni niti moški niti ženska. Orlandina je najnovejša solo predstava plesalke in koreografinje Rosane Hribar, ki je na plesnem podiju celota, čudovito plesno telo, ki z gibom pripoveduje zgodbe. Rosano Hribar je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Neveljaven email naslov
