Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


20.09.2021

Andrej Pompe

Kaj poleg glasbe imajo skupnega skupini Predmestje in Panda ter Vlado Kreslin in Neca Falk? Kreativno moč, ki jo predstavlja Andrej Pompe, profesor, zbiralec znamk in kreativec na mnogih področjih. Z njim se bo pogovarjala Lucija Grm.


19.09.2021

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

Tih deževen dan po burnih dogodkih v Ljubljani je za nami. Zoprno, kako se ta presneti covid-19 nikakor ne umiri, odloki pa nas vse bolj dušijo. In sovražnosti cepljenih do necepljenih. Škoda, da dovolimo, da nas tako razdelijo. Kakorkoli že obrnemo, dolgčas nam pa res ni. V hladnih deževnih dneh se bomo ogreli ob domačih ljubljenčkih - živalskih in človeških - ob prijateljih in ob nočnem pogovoru. Mojca Blažej Cirej vas pričakuje pet minut čez polnoč.


18.09.2021

Valentina Lacovich

Naša gostja v prvi uri nočnega programa bo dr. Valentina Lacovich, ki je pred osmimi leti zapustila domači Koper in odšla v Brno, na Češko. Je nevroznanstvenica, ki pri nas v tistem času ni dobila primerne zaposlitve in je zato odšla v tujino. Izhaja iz dvojezične družine, kjer sta bila oba starša novinarja v italijanskem programu RTV Koper- Capodistria, tekoče govori več jezikov in se je tudi češčine naučila zelo hitro. Hitro v češčini pomeni »pameten« in Valentina je hitra po češko in po slovensko - učinkovita je, inteligentna, a hkrati mediteransko radoživa. Zaposlena je v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne, tudi ljubezen je našla v Brnu, ki je zdaj vsaj toliko dom kot Koper, kamor se rada vrača. Tu jo je ob njenem obisku pred mikrofon povabila Nataša Benčič, ki je v noni program tudi sicer vtkala veliko primorskih tem.


17.09.2021

Jernej Dirnbek- Dimek

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


16.09.2021

Aljaž Pestotnik Robič

Na nočni obisk prihaja Aljaž Pestotnik Robič – Jeseničan, ki se je po osnovni šoli odločil za nadaljevanje šolanja na drugi strani Karavank, v Avstriji. Slovenščino in angleščino je študiral v Gradcu in bil tudi predsednik tamkajšnjega Kluba slovenskih študentk in študentov. Sogovornik je problematiko slovenske manjšine v Avstriji dobro spoznal in postala je tako pomemben del njegove identitete, da o vrnitvi v Slovenijo ne razmišlja, ampak si želi poučevati na eni od dvojezičnih šol. V nadaljevanju nočnega programa bomo govorili tudi o mesecu skupnega branja in spoznali vinarja Mitja Lo Duca. Nočna voditeljica bo Lidija Cokan.


15.09.2021

Tomaž Grom

Glasba je zanj medij komunikacije. Je iskanje, so neodgovorjena vprašanja, negotove situcije, je pretakanje zamisli. Glasba kot imprivizacija, skozi katero se odpirajo nove poti. Avtor glasbe za številne gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filme. Ustanovitelj in programski vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti, z izobraževanjem in založništvom. A to so samo podatki. Podatki pa ne zajamejo širine in iskrivosti njegovega ustvarjanja. To je treba doživeti. Nazadnje je na festivalu FeKK publiko očaral s svojim kratkim filmom Komaj čakam, da prideš. Fim je uvrščen tudi v tekmovalni program letošnjega Festivala slovenskega filma. Tomaž Grom je nočni gost Nade Vodušek.


13.09.2021

Sandra Auer 13.9.

Na nočni obisk prihaja nasmejana Štajerka, ki ne mara osebnostnih nalepk, Sandra Auer. Deluje na več področjih, in vse kar počne, kot pravi sama, dela s srcem, posledično zato z večjim veseljem. V zadnjih letih kot podjetnica prebuja ljudi okoli sebe s pozitivno energijo in spoznanjem, da je življenje treba enostavno živeti. Tako se je rodila tudi podjetna ideja Pogled od znotraj. Kje in kdaj je ona doživela vsa spoznanja o življenju, ki jih deli z ostalimi? Kako usklajuje poslanstvo matere, žene, prijateljice, podjetnice, kreatorke spletnih vsebin bomo izvedeli tekom pogovora. V družbi dobre glasbe bo s Sandro Auer po valovih noči potoval Sandi Horvat.


12.09.2021

Zvezdana Novaković

V noči na nedeljo na nočni obisk prihaja raziskovalka klasične, jazzovske in tradicionalne glasbe, pevka, harfistka, skladateljica in performerka Zvezdana Novaković. Je umetnica iskanja in sprejemanja, z veliko željo in radovednostjo potuje po svetu in raziskuje zmožnosti človeškega glasu in njegovega vpliva na človekovo rast. Pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča tudi projektom za najmlajše. Z umetnico se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


11.09.2021

Oliver Bogatinov

V prvi uri nočnega programa bomo gostili Oliverja Bogatinova. Nekdanji nogometaš in trener je trenutno poslovni direktor koprskega nogometnega prvoligaša. V karieri je igral za številne klube in jih tudi treniral, preizkusil se je tudi v vlogi vodje mladinske nogometne šole. Poseben izziv je bilo delo v najuspešnejšem slovenskem klubu, Mariboru, kjer je sodeloval tudi z italijansko-argentinskim trenerjem Omarjem Camoranesijem. Bogatinov je otroštvo preživel na Jesenicah, drugi dom in družino pa si je ustvaril v slovenski Istri. Nočni gostitelj je Primož Čepar.


10.09.2021

Eva Sršen

Nocoj se bomo v času in prostoru podali malček v preteklost in se sprehodili po cvetočem glasbenem travniku življenja in dela pevke, ki je že pri rosnih sedemnajstih letih zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije in sicer leta 1970, že leto prej pa je nastopila na festivalu Opatija. Pesmi Ljubi, ljubi, ljubi in Pridi, dala ti bom cvet bosta seveda obvezni, slišali pa bomo še marsikatero zimzeleno. Dobrodušna, zgovorna, iskrena, predvsem pa radoživa Eva Sršen bo v klepetu z Lucijo Grm povedala še kakšno zanimivo, humorno, morda tudi pikro zgodbo s svoje bogate življenjske poti.


09.09.2021

Agatha Kopac

Na nočni obisk smo povabili Agatho Kopac, diplomirano pravnico in magistro ekonomskih znanosti. Je rojen coach, ki posameznikom in organizacijam pomaga reševati vsakdanje življenjske in poslovne izzive. Je ustanoviteljica Inštituta za sr(e)čno družbo in avtorica knjižne uspešnice Genom sreče, ki je prevedena tudi v angleški jezik. Pravi, da je njeno življenje delavnik, posel pa prepeta s hobiji. V nadaljevanju noči se bomo podali na ekološko kmetijo Lipnik Linca na Kapeli, ki prideluje tudi aronijo na najvišji legi v Sloveniji. Govorili pa bomo tudi o dobrih lastnostih maščob. Vaš gostitelj bo Robert Zajšek.


08.09.2021

V spomin Janezu Hvaletu

V nočnem programu se bomo z Lucijo Grm spomnili glasbenika, ki se je v glasbenih vodah preizkušal v mnogih slogih in sled pustil celo v otroških pesmih. V narodnozabavni glasbi je sodeloval z ansamblom Rž in Ansamblom Lojzeta Slaka, njegovo glasbeno domovanje pa je bila predvsem popularna glasba, čeprav je zajadral tudi med rockerje. Skladatelj, besedilopisec in dolgoletni član društva pesnikov slovenske glasbe, pevec, kitarist, bobnar in še marsikaj je bil Janez Hvale. Spomin nanj bodo obujali njegovi sodelavci in dolgoletni prijatelji in seveda njegova glasba.


06.09.2021

Jernej Zoran

V Nočnem obisku bo tokrat z nami glasbenik Jernej Zoran. Od njegovega prvega srednješolskega banda, imenovanega Minister Gregor, so minila že tri desetletja. Vmes je nastalo kar 5 albumov, šest, če smo bolj natančni, a leta 2001 končani album Avgustovski kosci, ni nikoli zares uradno izšel. Z zadnjim, izključno instrumentalnim z naslovom What happens if I press this button, ki ga je Jernej izdal pred 14 dnevi, je zelo orientiran na tuji trg. Ob muziciranju rad sadi drevesa, ustvaril je že pravi rob gozda ob svojem domovanju. "To je čisti rock'n'roll pravi." Prevedel je 120 knjig. Ob poslušanju njegovih številnih skladb po polnoči, nam bo pojasnil tudi, kaj so to ušesne ošpice. K poslušanju vas vabi voditeljica Vesna Topolovec.


05.09.2021

Noč šansona, 7. del

V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Spremljali bomo dvajsetletnico, katere zvezda se je takrat začela strmo vzpenjati. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.


04.09.2021

prof. Mirko Ramovš in dr. Tomaž Simetinger

Prva ura bo namenjena ljubiteljem folklore, folklornikom in folkloristom. Letos namreč mineva 130 let od rojstva in 70 let od smrti Slovenca, glasbenika in folklorista, po čigar zaslugi imamo 87 let star Glasbeno-narodopisni inštitut ter lepo zgodovino zborovske glasbe in folklore. Naša gosta bosta prof. Mirko Ramovš in dr. Tomaž Simetinger.


03.09.2021

Tina Jeromen

V prvih minutah petka smo skoraj dobesedno zaplavali v Nočni program. Na obisk je prišla Tina Jeromen, nekdanja vrhunska plavalka, plavalna trenerka in športna psihologinja. Odstirala nam je svoje življenjske izkušnje in profesionalno pot. Od dela s športniki, trenerji in starši v različnih športnih panogah, psiholoških priprav v vrhunskem športu, do rekreacije v vsakodnevnem življenju. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.


02.09.2021

Marta Otič

Na nočni obisk prihaja Marta Otič, dolgoletna ravnateljica osnovne šole Franceta Prešerna v Mariboru. Za zgodovino se je navdušila, ko je obiskovala osnovno šolo na Prevaljah, ki ji je tedaj ravnateljeval pisatelj Leopold Suhodolčan. Po 43-tih letih dela v šolstvu in dvajsetih letih vodenja se letos upokojuje in prepušča krmilo največje osnovne šole v Mariboru ekipi svojih naslednikov.


01.09.2021

Mojca Lavrenčič

Si predstavljate, kaj točno počne dirigent na odru? Veste, kaj pomeni korepetitor? In kakšen je proces dela v operni hiši, preden predstava zaživi pred občinstvom? Gostja nocojšnjega Nočnega obiska bo Mojca Lavrenčič, mlada nadarjena dirigentka, korepetitorka, pianistka in čembalistka. O njeni glasbeni poti, njenem pogledu na umetnost in o tem, kako se kot ženska spopada s še vedno večinsko moškim poklicem se bom pogovarjala Višnja Fičor.


30.08.2021

Jure Ivanušič

Na krilih glasbe bomo leteli od klasike do šansona, z močjo besede se bomo podali v svet gledališča, filma, radia in televizije, itinerarij ustvarjalne glasbene in igralske poti pa bo pisal interpret, katerega kritični in humorni um se kaže v njegovih besedilih, kot interpret pa sodi v sam vrh slovenskega šansona. Pianist, pevec in skladatelj, igralec, scenarist in režiser, radijski in televizijski moderator Jure Ivanušič bo gost tokratnega nočnega programa, v studio pa ga je povabila Lucija Grm.


29.08.2021

Marjan Žiberna

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


Stran 37 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov