Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.
Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.
Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.
Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.
O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.
Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.
Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.
Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.
Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.
Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.
Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.
Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.
Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.
Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.
Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.
Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.
Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.
O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.
Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.
Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.
Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.
Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.
Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.
Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.
Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.
Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.
Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.
Univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, oblikovalec, alpski smučar demonstrator in trener, je zapisano na spletnih straneh o nocojšnjem nočnem gostu. Že kar dovolj tem za nočni klepet, a seveda to ni vse. Je tudi avtor trilogije z naslovi Na kanto! – nastala je leta 2013 in po njej je bil posnet tudi film, pa film »7 do uspeha« iz leta 2016 in zadnja knjiga iz leta 2019 »Biti mojstrski!«, ki je zelo brana tudi na Kitajskem. Nočnega gosta, s katerim bo klepetala Lucija Grm, prijatelji kličejo Muri - uradno pa se podpisuje kot Sandi Murovec.
Iz četrtkovega nočnega programa bomo izvedeli, kakšni so vzroki in posledice selitve smučarskega tekmovanja Zlata lisica iz Maribora v Kranjsko Goro.
Dve raziskovalki, dve znanstvenici, dve pohodki nas v svoji knjigi etnografskih esejev Hodopisi popeljeta skozi zgodbe robnih slovenskih pokrajin in njihovih prebivalcev. Z njima stopamo po stezah preteklosti in sedanjosti, odkrivamo številne zanimive zgodbe, ki sta jih iztrgali pozabi. Obenem premišljujeta o sami naravi raziskovanja, o tem, kako tesno so med seboj prepleteni antropologija, pisanje in hoja. Hodopisna meditacija je specifična človeška, kognitivno-fizična človeška dejavnost, pravita, nedokončana, nelinearna, meandrirajoča, tipajoča, odprta za nove zaključke in začetke. Skozi nočni pogovor bomo skupaj obiskali nekatere izmed poti, ki sta jih prehodili in popisali. Odpravili se bomo po poti Šavrink, spoznali blatne stezice in papirne cvetice Porabja, se potikali po koroških grapah in še kod. Na potep z Natašo Rogelja Caf, znanstveno sodelavko Inštituta za slovensko izseljenstvo, in Špelo Ledinek Lozej, znanstveno sodelavko Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, vas vabi Nada Vodušek.
Tokratni Nočni obisk bo nekoliko drugačen. V studiu se nam bo pridružila dramaturginja in ustvarjalka radijske igre Šepet spomina – Ana Obreza. Popeljala nas bo v Loško dolino ter se vprašala Kako se skozi zvočni spomin razkriva zgodovina kraja in ljudi, ki tam prebivajo? Kakšni pomeni in spomini so vpisani v zvočne krajine in kateri zvoki nam jih odstirajo? Več o tem, kako je Participatorna dokumentarna radijska igra Šepet spomina o zgodbah, vpisanih v zvočno krajino Loške doline nastala, pa izveste v tokratnem Nočnem obisku. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
December naj bi bil veseli mesec, a za marsikoga je vse prej kot to. Stiske ljudi tudi v času prazničnih dni lajšajo altruistični posamezniki, ki v okviru prostovoljstva pomagajo manj privilegiranim članom družbe. Prostovoljstvo je bilo rdeča nit ponedeljkovega Nočnega obiska. Na obisk je voditeljica Eva Lipovšek povabila mlado študentko, ki se je lani v okviru programa POTA Katoliške mladine odpravila v Kenijo, da bi pomagala otrokom z različnimi ovirami. Zakaj razume družbeno odgovornost kot pomembno vrednoto, kaj ji kot mladi kristjanki pomenijo prihajajoči prazniki in kakšno vlogo ima v njenem življenju glasba? Na Nočni obisk je prišla Petra Pograjc.
Tokratni gost voditeljice Liane Buršič je Klemen Selakovič, avtor in voditelj najbolj poslušanega podkasta v Sloveniji - Aidea. Novembra je pri založbi Mladinska knjiga izšla tudi njegova knjiga z istoimenskim naslovom, ki je zbir izjav, modrosti stotih gostov Selakovićevega podkasta in lastnih razmišljanj o vesolju, zavesti, tehnologiji, znanosti, ljubezni, drogah in prihodnosti človeštva. Klemen se sicer poklicno ukvarja z UX in UI dizajnom.
V nočnem programu bomo v prvi uri merili srčni utrip slovenskega dirigenta, ki narekuje vdihe in izdihe Simfoničnemu orkestru in Big Bandu RTV Slovenija. Patrik Greblo je tudi skladatelj in aranžer zabavne glasbe. Poln navdihov in idej potuje po menedžersko umetniški poti, kjer lovi note in piše za glasbenike, orkestre, za muzikale,…In , ne, ni hvalisav, spoštljivo sprejema kritike, obožuje družabnost. Z njim se bo pogovarjala Loredana Vergan. Tako bo odzvanjala prva ura po polnoči. V naslednjih nočnih urah do petih se bomo vozili po morju, ki nam odpira okno v svet, brskali po denarnicah za praznična darila. Nona Ana se bo spominjala šolskih prazničnih počitnic, ki so bile polne adrenalina, danes pa adrenalin uživamo v podvigih na rolkah ali v alpinizmu, kot boste lahko slišali. In to ne bo vse!
V zadnji Noči šansonov, ki jo bomo posvetili opusu Marjane Deržaj, bomo najprej poslušali nekaj njenih najboljših šansonov, tako eksistencialnih kot ljubezenskih. V drugem delu pa bomo prisluhniti tistim, ki so izvorno bodisi iz tujih dežel in gre za njihove slovenske priredbe, bodisi jih Marjana ni zapela v slovenščini, ampak v srbohrvaščini. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Po polnoči prihaja na obisk upokojeni časnikar in urednik Večera, Mirko Munda. Znotraj časopisne hiše je preživel burna desetletja, po upokojitvi pa se je posvetil raziskovanju krajevne zgodovine domačega okolja. V nadaljevanju noči bomo najprej prisluhnili zanimivi glasbeni gostji, mladi pevki z izjemnim glasom, Nini Lampret, nato pa s popotnico Bernardo Biber raziskovali Sumatro. Poklonili se bomo še pionirju rock and roll glasbe, Little Richardu, in se pomudili na nedavnem simpoziju o slovenskih pogledih o zgodovini vzhodne Evrope.
Ko se igralec preobleče v kožo nekoga drugega, zmeraj odkrije tudi nekaj o sebi. Podobno se zgodi tudi pozornemu, občutljivemu gledalcu. Umetnost se človeka dotakne na več ravninah. Besede, tudi če so bile napisane pred sto ali več leti, ne izgubijo svoje moči. Drama Miroslava Krleže V agoniji, v odlični postavitvi režiserke Nine Šorak in sijajni interpretaciji protagonistov Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, je eno takih del, ki nas tudi danes pretrese s svojo eksistencialno silovitostjo. O moči umetnosti bo tekel pogovor. Ne le gledališke, tudi glasbene. O žalostni mehkobi sevdaha. O ravnicah spomina. O prepletu materialnega in duhovnega, tuzemskega in transcendentalnega, ki se zgodi prav v umetnosti. Saša Tabakovića je v nočni studio povabila Nada Vodušek.
Primorska glasbenica navdušuje z neusahljivo energijo, smehom in neizmerno voljo do življenja. Energična pevka prihaja iz Plavij pri Škofijah, s kolegi glasbeniki pa, po večini s poskočnimi vižami, navdušuje mlado in staro. Sicer je že upokojenka, vendar jo je mogoče večkrat videti tudi na prireditvah z elektronsko glasbo, na katerih zanosno ploska mlademu DJ-u. O glasbi, flori in favni, karieri in življenju na splošno se bo voditeljica Lucija Grm pogovarjala z vodilnim glasom Primorskih fantov – Ivico Vergán.
Pred mikrofon smo tokrat povabili pevko, televizijsko voditeljico, manekenko in igralko, Nino Osenar Kontrec. Seznam svojih talentov sedaj dopolnjuje še s pisateljico. V objemu življenja je naslov knjižnega prvenca, v katerem govori o večletnem boju za preživetje. Zbolela je za kroničnim sindromom utrujenosti, ki jo je za ne samo mesece, ampak leta priklenil na posteljo. V viharju bolečin, agonije, solza je našla ljubezen. Ljubezen do sebe in do življenja. A pot do tja ni bila lahka. Del poti bo z Nino Osenar Kontrec prehodil Sandi Horvat.
Tokratni nočni program uvodoma prinaša oddajo Midva, v kateri je Nataša Benčič gostila pisatelja in nekdanjega pomorščaka Goga Vukšiča in njegovega sina, glasbenika Andreja Bučarja, Drilla. Tudi nadaljevanje bo prineslo zanimive teme, zaradi katerih bo morda sobotno jutro hitreje tu: od erozije, ki pospešeno napada oddaje Sredozemlja, do zgodbe nonota Slavka Merviča iz Šmihela, obiskali bomo starostnike iz poplavljenih območij, ki so jim donacije Rdečega križa omogočile enotedenske počitnice v Zdravilišču Debeli rtič, izvedeli, kako se obnašati obisku gozda, da na svojo prisotnost opozorimo medvede, in predstavili koprsko razstavo Vidne/Nevidne ženske. Nočni program bo ob glasbenem izboru Armanda Šturmana povezala Anita Urbančič.
Prižgali smo prvo adventno svečko in zakorakali v december, mesec, ki je vsako leto v znamenju dobrodelnosti, luči in upanja. Zato bo v prvi uri naš gost v nočnem programu priljubljen duhovnik Martin Golob, ki zelo rad obišče tudi nas Štajerce. Pogovoru, ki ga je pripravila Jasmina Bauman, prisluhnite v prvem delu nočnega programa, nekaj minut po polnoči. Po eni uri prihaja na obisk Petra Dobnikar iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor, kjer uči balet. Ob glasbi bo spregovorila tudi o knjigi in ljubezni, ki se v tem mesecu še posebej iskri. Razvajali pa vas bomo tudi z domačimi in tujimi uspešnicami z lestvice Top 17. Vaš nočni gostitelj bo Robert Zajšek.
V tokratni Nočni obisk pride pisatelj, ki ima za seboj že osem romanov, štiri zbirke kratkih pripovedi in kar enajst knjig za mlajše bralce. In čeprav je prvi roman napisal šele po tridesetem letu, je takoj osvojil slovenske bralce in dobil številne nagrade ter nominacije. Kar petkrat se je potegoval za nagrado kresnik. Kot pravi sam, si je od mladih nog rad izmišljeval zgodbe, zato mu teh ne bo kmalu zmanjkalo. Po izobrazbi je zgodovinar. V svojih delih nas vedno znova popelje na potovanje, bodisi fantazijsko bodisi realistično, v preteklost, sedanjost ali prihodnost. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Sebastijana Preglja.
Maša Golob je violinistka, ki se širši javnosti namesto s klasično violino predstavlja z električno. Nad tem instrumentom se je navdušila, ko se je po letih študija v Berlinu vrnila v Slovenijo, kjer se je, z naglo naraščajočim številom koncertov, hitro začela uveljavljati kot ena najodmevnejših električnih violinistk pri nas. O tem, kako se je spopadla s tremo in anksioznostjo pred nastopi, pa tudi o tem, kako pomembno je, da v življenju sledimo svojim sanjam in nad njimi ne obupamo, je spregovorila v Nočnem obisku.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol se je že v otroštvu navduševal za glasbo. Po diplomi iz kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo se je v veliki meri posvečal mladinskemu zborovodstvu. Vrsto let je vodil različne zbore, v spominu mnogih generacij mladih pevcev pa je ostal tudi kot avtor in urednik zbirke pesmi Prek sveta odmeva pesem, ki se je dvajset let uporabljala kot učbenik v osnovnih šolah. O svoji bogati glasbeni poti bo Miro Kokol pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči na nedeljo.
Evi Furlan je uspelo v studio povabiti izredno prijetnega človeka, izkušenega turističnega vodnika, ki pri svojih 83-ih letih še vedno vodi skupine po svetu. Gilbert Civardi, je izjemno nadarjen za jezike – trenutno se uči stare grščine, za gosta pa ga je urednica nočnega programa, ki nocoj poteka iz novogoriškega studia RA KP izbrala tudi, ker je potomec Aleksandrinke. Pogovarjala sta se o tem, kakšno je bilo v prejšnjem stoletju življenje v Egiptu, kamor so kot dojilje in pomočnice odhajale mnoge ženske iz Vipavske doline, saj jih je v to prisilila revščina domačega okolja. Gilberto Civardi torej v Nočnem obisku …
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili baletnega solista, pedagoga in čedalje pogosteje tudi koreografa – Lukasa Zuschlaga. Kako je videti njegov vsakdan, kakšen je njegov umetniški miselni nazor, kako poteka njegova kariera, kakšne projekte pripravlja, tako na plesnem kot koreografskem področju, in še marsikaj bomo izvedeli malo po polnoči!
Na Nočni obisk je prišel performer in zapisovalec prepovedanih misli, Renato Volker, v Mariboru rojeni upokojeni učitelj. Oče in dedek, ki je na dopustu pri triintridesetih letih imel prvi spolni odnos z moškim. »Vsake toliko je okej, če nisi okej,« trdi nočni sopotnik. Pogovarjali smo se o zgodbah, ki jih je pisalo njegovo življenje. O geografskih rešitvah za čustvene probleme, iskanju, družbeni klimi in smislu je klepetal s Saro Zmrzlak.
Neveljaven email naslov