Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nočni obisk

23.12.2015


V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.

Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.

Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.

Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.

O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.

Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.

Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.

Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.

Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.

Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.

Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.

Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.

Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.

Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Nočni obisk

23.12.2015


V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.

Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.

Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.

Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.

O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.

Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.

Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.

Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.

Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.

Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.

Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.

Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.

Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.

Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.


05.02.2024

Boštjan Colarič

Boštjan Colarič je leta 2022 v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Pismo sebi, za katero je lani prejel nagrado za najbojšo samozaložniško knjigo. V utemeljitvi so zapisali, da je po obsegu že kar pošten in zajeten roman, ki bralca kar presune. Z Boštjanom Colaričem, ki zna tudi tesariti in si je sam, s svojimi rokami, zgradil tudi hišico, se je za nocojšnji Nočni obisk pogovarjala Urška Krišelj Grubar.


03.02.2024

Irena Pahor

Turizem smo ljudje - je slogan legendarne kampanje za promocijo turizma v Sloveniji v osemdesetih letih. Vodniki in vodnice so osebe, ki so lahko prvi in zadnji stik turistov z našo državo. Z eno bolj dejavnih lokalnih turističnih vodnic v slovenski Istri, Ireno Pahor, se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Tjaša Škamperle.


02.02.2024

Vera Šolinc

Nočna gostja na Prvem je pevka, avtorica številnih besedil v narodno-zabavni glasbi, klarinetistka in saksofonistka iz Ljubečne pri Celju Vera Šolinc. Leta 1997 je postala stalna članica Gašperjev, s katerimi je v družbi Slavka Avsenika obredla odre po širni Evropi in ima na to obdobje najlepše spomine.


28.01.2024

Marina Dermastia in Tom Turk

»Znanost ni igra za fante ali igra za punce, znanost je igra za vse.« To je misel temnopolte ameriške igralke Nichelle Nichols. Hkrati pa tudi naslov poglavja v knjigi, ki sta jo skupaj napisala gosta Nočnega obiska. In kdo to sta? Marina Dermastia in Tom Turk. Skupne strasti ju povezujejo že štirideset let. Oba sta biologa, raziskovalca in predavatelja, sta starša, zdaj že tudi dedek in babica. Več o sebi, vznemirljivih pustolovščinah in odkritjih ter tudi o tistem, česar v njuni knjigi ne piše, sta povedala v pogovoru z Iztokom Koncem.


27.01.2024

David Cigoj

Razvoj zavesti je bil do sedaj prepuščen stihiji, v prihodnje pa bi lahko bil voden - za vse, ki bi to hoteli. Tako pravi v razširjeni in dopolnjeni izdaji svoje zajetne knjige Razvoj zavesti David Cigoj iz Mirna na Goriškem. Na njegovi spletni strani lahko preberemo, da je novinar, raziskovalec in turistični vodnik. Pred trinajstimi leti je med mirno vožnjo nedaleč od kamnitih balvanov Stonehengea v Angliji doživel neke vrste razsvetljenje ali natančneje uvid, je prepričan. Da bi ta preblisk bolje razumel in raziskal se je odločil za doktorski študij sociologije, pri čemer ga zanima predvsem relacija med družbenim in psihološkim razvojem posameznika. Več nam bo David Cigoj povedal v nočnem obisku. Poklepetali bomo tudi z najboljšim poročnim fotografom na svetu, opazovali in poslušali ptice ter izvedeli, kako se na Goriškem pripravljajo na 250-o obletnico rojstva duhovnika, alpinista in humanista Valentina Staniča. Seveda pa smo v tokratnem nočnem programu, ki ga je pripravil Valter Pregelj, poskrbeli še za druge zanimive in aktualne vsebine.


22.01.2024

Nočni pogovori z Mojco

Pa nas je zima le obiskala. Če greste ven, so ob teh temperaturah obvezni kapa, šal in rokavice, če pa ste rajši kar doma na varnem in toplem, pa zadošča radio. Da imate neko zvočno kuliso, da niste ob delu ali opravkih čisto v tišini. V poznih urah pa se sploh prileže. V svojo družbo spet vabi Mojca Blažej Cirej.


20.01.2024

Tina Saražin

Nočna gostja bo Tina Saražin, ki je pred kratkim izdala svojo prvo tipanko. Njen prvi pravljični lik, ki ga je kasneje spravila tudi na oder, je začel nastajati v srednješolskih letih. Prav dijaki pa so tisti, s katerimi se v zadnjih letih v okviru mednarodnega projekta What the future wants -Kaj prihodnost želi, tudi v okviru koprske knjižnice, pogovarja in osvešča o pasteh v digitalnem svetu. Na nočni obisk jo je povabila Tjaša Lotrič


18.01.2024

dr. Rahela Hojnik Kelenc

Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec minulega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, sicer direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena zgolj trideset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala? Odgovore prinašamo v pogovoru z Rahelo Hojnik Kelenc, s katero se je v Lendavi pogovarjal Sandi Horvat.


13.01.2024

Nataša Pirc Musar in Aleš Musar

V prvi uri nočnega programa Radia Slovenija, ki tokrat poteka iz studia Radia Koper, sledi sila zanimiv pogovor. Z nami bo prvi par Slovenije- predsednica Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar. Z njima se pogovarja Nataša Benčič.


12.01.2024

Ksenija Krajšek Mahorčič

Tokratni nočni pogovor nas je popeljal tja, kjer Brkini poljubijo Kras. V tamkajšnji vasi Rodik že več kot 120 let deluje družinska gostilna Mahorčič, kjer so se nekoč ustavljali predvsem furmani, danes pa tam dobrojedce navdušujejo kulinarične stvaritve Ksenije Krajšek Mohorčič. Kako se je diplomantka Fakultete za upravo znašla v kuhinji in dobila naziv najboljše slaščičarke, kakšna je njena kuharska filozofija, kako sodeluje z lokalnim okoljem in koliko ji pomenijo odlične ocene svetovno znanih kulinaričnih vodnikov, je Ksenija Krajšek Mahorčič voditeljici Andreji Čokl povedala v Nočnem obisku po polnoči.


06.01.2024

Eduardo Strauch

V nočnem programu boste slišali pogovor z Eduardoom Strauchom, enem od preživelih letalske nesreče v Andih leta 1972. Na tistem avionu je bilo na začetku poti 45 mladih ljudi ljudi, 16 jih je na gori v izjemnih razmerah preživelo 72 dni. Po desetih dneh so jih nehali iskati in to so preživeli slišali po radiu. A so se s pomočjo dveh tovarišev, ki sta zmogla izjemno desetdnevno naporno pot v civilizacijo, rešili. V nadaljevanju noči boste med drugim slišali še pogovor s članoma ene najbolj priljubljenih skupin pri nas, Joker Out, spoznali boste zgodbo ribiča Mirča, slišali pa boste tudi praznični koncert kraškega kantavtorje Boštjana Pertinača. Nočni gostitelj bo Andrej Šavko.


05.01.2024

Žan Serčič

Po polnoči smo gostili 27-letnega pevca, kitarista, avtorja besedil in glasbe Žana Serčiča. Žan je doma iz majhnega (in kot pravi sam – najlepšega) mesta na Štajerskem – Lenarta v Slovenskih goricah. Pri šestnajstih letih se je prvič predstavil javnosti v oddaji Slovenija ima talent. Od takrat naprej redno polni dvorane in prizorišča, kjer nastopa. Zadnja noč, Naj me vzame, Letim in Snežinki so samo nekatere uspešne skladbe iz njegovega desetletnega ustvarjanja. Glasbenik Žan Serčič in voditelj Andrej Hofer vas vabita k poslušanju Nočnega obiska.


03.01.2024

Mojca Pepelnik

Na nočni obisk je prišla Mojca Pepelnik, pobudnica krvodajalske akcije Vijol'čna kri za vse ljudi; sanjačica, ki slavi vsak dan življenja; velika ljubiteljica športa in Nogometnega kluba Maribor, ki opisuje športne vzpone in padce na spletnem mestu Utrinki vijolice. Želi si več dialoga v vseh sferah življenja in da bi se navijači Maribora in Olimpije združili v podpori slovenske nogometne reprezentance.


01.01.2024

Silvestrski program na Prvem z Andrejem Hoferjem

Povezali se bomo s slovenskimi pevkami in pevci ter preverili utrip na njihovih silvestrskih zabavah po Sloveniji. Vas zanima, kako v novo leto vstopijo v Berlinu, Beogradu, Bangkoku, Washingtonu in Rimu? Dopisniki RTV Slovenija pripravljajo praznične razglednice, tudi s skladbami iz teh mest, ki ne manjkajo na novoletnih zabavah. Nasmejali se boste lahko napakam radijskih napovedovalcev, se veselili športnih dosežkov v letu 2023, preleteli bomo samo dobre novice iz Informativnega programa, ter se povezali tudi z Regionalnima centroma v Mariboru in Kopru ter dopisniki po Sloveniji. Da bosta večer in noč začinjena z dobro, predvsem slovensko glasbo, bosta poskrbela Matej Jevnišek in Aida Kurtović, ki bosta skladbe izbrala.


30.12.2023

Irena Lovšin

Na nočni obisk prihaja zdravnica Irena Lovšin, pediatrinja iz izolske bolnišnice, ki jo poznamo tudi kot navdušeno glasbenico, dolgoletno violinistko v Obalnem komornem orkestru, ki letos zaokroža svojih 40 let delovanja. Z njo se bo pogovarjala Janja Lešnik …


29.12.2023

Karmen Ponikvar

Karmen Ponikvar je že davno začutila, da ima v sebi neko posebno notranjo moč, da zna prisluhniti. Po končanem študiju pedagogike, andragogike in družinske terapije in delu z učenci na dveh šolah je v sebi začutila, da še najbolj čuti glasbo, da se najlažje izraža prek nje. Tudi tema njenega magisterija je bilo zdravljenje z glasbo. Leto 2020 je bilo zanjo prelomno, zaprta je bila v svoji sobici, si kupila prvi sintesajzer in raziskovala sintezo zvoka, začetke eksperimentalne glasbe, kompozicije in bila povsem navdihnjena. Zdelo se ji je »ta svet je moj, je nekaj, česar mi ne more vzeti nihče, to je zares moje«. Zdaj na Nizozemskem študira elektroakustično kompozicijo. Je izredna, empatična poslušalka. Sliši vibracije narave. Ob njenem študiju nastaja ogromno terenskih posnetkov, prav v teh dneh snema zvok cementa in kamna na Plečnikovem stadionu. Vse v sebi nosi zvok, tega potem vplete v glasbeni zvočni sprehod. Zvoki so zanjo močna čustva, z njimi skuša pričarati vse, od spominov, nostalgije, globokih občutij. Njeno izrazito čustveno dojemanje sveta, ne le zvočnega, preliva v glasbo, ki je lahko zelo zdravilna. Sanja o tem, da bi nekoč ljudem in naravi pomagala z zvokom. Njena gostiteljica je Vesna Topolovec.


27.12.2023

Jurček Žmauc

Na nočni obisk po polnoči prihaja Jurček Žmauc organizator nedavne odmevne predstavitev slovenske kulinarike na zahodni obali Združenih držav Amerike. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar.


27.12.2023

Igor Bašin

V Cankarjevem domu je na ogled razstava Slovenski punk in fotografija. Pravkar je izšla obsežna monografija o Radiu Študent, Brez nagobčnika že od 1969. Trenutek, da v goste povabimo rockovskega kritika, publicista, aktivista, t.i. jahača plošč in filmarja, se zdi več kot pravšnji. Ne zato, ker se je rodil istega leta kot RŠ, četudi se rad pošali, da je leto 1969 najboljši letnik v 20. stoletju. Seveda je velik del svoje mladosti preživel na radiu, se tam kalil, bistril in ostril, mnogotere anekdote so se mu zapisale v spomin. Negova ljubezen do avtentične rock glasbe in raziskovalni duh botrujeta številnim glasbenim kritikam, pa tudi knjigam, ki razkrivajo in popisujejo nekatera pomembnejša obdobja. Denimo znameniti glasbeni festival Novi rock. Tudi za monografijo o RŠ-u je prispeval obsežno besedilo. Naslovil ga je Posebno psihično stanje. O tem in še marsičem drugem se z Igorjem Bašinom pogovarja Nada Vodušek.


25.12.2023

Nočni pogovori z Mojco

V času praznikov so nekateri polni pričakovanj, načrtov, kako bodo spremenili svoje življenje, kam bodo šli, drugi pa se ob poplavi lučk in vrvenju množice čutijo še bolj osamljene. Za vse velja, da smo zmenjeni, da se po polnoči s sobote na nedeljo slišimo. Da povejo, kaj jih veseli, česa si želijo, katere skrbi jih žulijo in s kako šalo spodbudijo, da se vsi skupaj nasmejemo. Brez humorja bi bilo življenje puščobno.


23.12.2023

Poljanka Dolhar in Špela Lenardič

Letošnji novinarski festival Naprej, ki ga pripravlja Društvo novinarjev Slovenije, se je tokrat ustavil tudi v Kopru. Le lučaj od nekdanje meje s sosednjo Italijo in le lučaj od sosednjega Trsta, smo se med drugim pogovarjali o manjšini in večini, pa o domovini in njenem odnosu do slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. Z mojima sogovorkama - novinarko in urednico na Primorskem dnevniku, predsednico Slovenskega kluba ter aktivno članico v Enotnem novinarskem sindikatu Poljanko Dolhar in dopisnico iz zamejstva Radio televizije Slovenija Špelo Lenardič - smo razmišljale o razlogih, zakaj se še vedno čudimo, da v Trstu in Gorici govorijo tudi slovensko, pa o vlogi medijev na eni in drugi strani nekdanje meje.


Stran 2 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov