V zadnjem času smo precej govorili o podnebnih spremembah. Kot je znano, so v Parizu sprejeli nov okoljski sporazum, ki spodbuja tako imenovano zeleno gospodarstvo. Kaj to pomeni, smo vprašali dr. Darija Krajčiča, direktorja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Govorili smo tudi o pasteh obnovljivih virov, o problemu prevelike porabe energije v našem gospodarstvu in o prihodnosti zelene Slovenije.

Morda bi od pogovora o pomembnosti ohranjanja narave pričakovali pogovor o ptičkih in metuljčkih, vendar je, kot je poudaril Darij Krajčič, ta tema še kako povezana z gospodarstvom. Ravno gospodarstvo namreč igra veliko vlogo pri ohranjanju ali zmanjševanju biotske pestrosti. Tega so se zavedali tudi delagati pariške okoljske konference, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Glavni poudarek novega okoljskega sporazuma je bil spodbujanje zelenega gospodarstva, t.j. sistema, ki izboljšuje pretok izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Se je pa potrebno zavedati, da ta zaveza vsebuje tudi finančne koristi, ki jih bo prinesel razvoj novih zelenih tehnologij. Krajčič je spomnil na prvo konferenco Združenih narodov o okolju in
razvoju (UNCED), ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru. Sprejete so bile tri pomembne mednarodno zavezujoče konvencije: konvencija o biotski raznovrstnosti, o klimatskih spremembah ter konvencija o boju proti puščavam. Od vseh teh treh konvencij se je medijsko in tudi finančno najbolj izpostavljalo konvencijo o klimatskih spremembah.

Tukaj zadaj je seveda denarni interes. Prehod iz neobnovljiv virov k obnovljivim virom spremljajo tehnologija in denarni tokovi – zato je to tako odmevno, pri upadanju biotskih raznovrstnosti pa ni finančnih mehanizmov zadaj, ne znamo jih finančno ovrednotit – ne vemo kaj finančno pomeni, če izgine ena vrsta ali cela skupina vrst. In ker to ni finančno vrednoteno, tudi ni tako zanimivo, niti ne za politike, posledično pa potem tudi za medije ne, saj je zadeva bistveno manj odmevna.

Prve podnebne spremembe so realnost, vendar pa se moramo zavedati, da je problem upadanja biotske raznovrstnosti še bistveno, bistveno večji problem.

O tem se veliko manj sliši, ampak znanstvene raziskave v zadnjem času ugotavljajo, da je zmanjševanje biotske pestrosti veliko večji problem. Danes je izumiranje vrst 100 krat do 1000 krat hitrejše, kot je povprečje zemeljske zgodovine. Nedvomno pa k temu največ prispeva človek.

Doktor gozdarstva Darij Krajčič se že zelo dolgo ukvarja z naravo-varstvom. Bil je generalni direktor Direktorata za okolje, zdaj pa je že pet let direktor Zavoda RS za varstvo narave. V vseh letih delovanja na področju ohranjanja narave opaža, da smo Slovenci na deklarativni ravni zelo spoštljivi do nje, vendar pa se stvari hitro zapletejo, ko se je treba nečemu odpovedati zgolj zato, da bi narava bolje funkcionirala. Razlog za tak odnos se skriva ravno v obilju relativno dobro ohranjene narave.

Naša biodiverziteta je velika in seveda, tam kjer imaš veliko, to tudi manj spoštuješ. V deželah, kjer imajo s tem velik problem, kot sta na primer Belgija in Nizozemska, so zelo pozorni na vsakega metuljčka ali ptico, pri nas pa je tega še veliko in zato smo manj pozorni, če kakšna stvar izgine.

Vendar pa je opazna boljša osveščenost Slovencev in Slovenk o pomenu ohranjene narave.

Vse več ljudi se zaveda pomena ohranjene narave, zato so tudi politiki malo bolj pozorni na to, kot so bili nekoč.

Razvoj obnovljivih virov energije je v Sloveniji, z vidika subvencij, relativno dobro urejen, vendar pa ne razvijamo svojih tehnologij, ki so povezane s prehodom iz neobnovljivih na obnovljive vire. Druge države (Krajčič omenja Avstrijo, skandinavske države) so tu veliko bolj uspešne.

Druge države so tu veliko bolj uspešne, saj razvijajo svojo tehnologije – peči in podobno, zato se denar pri njih obrača. Pri nas pa, ko s subvencijami spreminjajmo rabo energije, gre ta denar seveda ven, ker kupujemo nemške, švedske peči. Tu smo naredili precej napak.

Velik problem slovenskega gospodarstva pa Darij Krajčič vidi predvsem v preveliki porabi energije. Smo država, ki ima zelo slab energetski izkoristek, pravi Krajčič. Zato tudi težko konkuriramo ostalim državam. Ker imamo bolj malo obnovljivih virov energije, bi po mnenju zavoda, slovensko gospodarstvo moralo slediti smeri prestrukturiranja gospodarstva v bolj učinkovito rabo energije z vidika dodane vrednosti. Poudaril je še, da je problem, da se gradijo vedno nove elektrarne, vedno nove ceste, novi objekti, namesto da bi se obnavljalo že obstoječo infrastrukturo.

Mnenja sem, da bi se bistveno več dalo narediti na prestrukturiranju gospodarstva, na bolj učinkoviti rabi obstoječih virov, kot pa vedno znova nova gradnja energetskih kapacitet.Veljamo tudi za deželo z največjo gostoto cest v EU. Gosto omrežje cest pa pomeni, da porabimo relativno velik delež bruto domačega proizvoda za vzdrževanje teh cest. To je denar, ki bi ga morali porabiti za razvojne ambicije, razvoj novih tehnologij. Ceste pa pomenijo tudi slabo novico za biodiverziteto, saj vedno znova posegamo v okolje in krčimo življenjski prostor.

Veliko dela nas čaka tudi na področju zelenega, trajnostnega turizma. Turistični ponudniki morajo začeti tržiti tiho doživljanje narave, ne aktivno poseganje v življenjske habitate. Narava naj bo prostor kjer se umirimo, napolnimo z energijo in tiho občudujemo lepoto. Predvsem pa prostor, ki ga zapustimo prav takega kot je bil, ko smo vanj vstopili.