Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014, ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:
Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega, kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.
Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:
Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.
Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:
Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.
Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:
Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.
V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:
Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.
V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:
Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.
Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo – izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:
Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.
Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.
To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.
Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014, ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:
Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega, kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.
Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:
Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.
Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:
Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.
Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:
Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.
V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:
Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.
V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:
Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.
Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo – izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:
Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.
Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.
To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.
Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.
Masovna pridelava hrane predstavlja enega izmed največjih pritiskov na okolje, od pridelave do dostave in prodaje. Ob podatku, da se kar tretjina vse pridelane hrane na svetu vsako leto zavrže ali izgubi, se marsikomu dvigne pritisk, vedoč, koliko ljudi na svetu strada. V Evropi vsako leto zavržemo okoli 88 milijard ton hrane, kar predstavlja strošek v višini 143 milijard evrov. Vsak Slovenec letno zavrže 73 kg hrane. Pametno upravljanje s hrano tako predstavlja enega izmed največjih okoljskih izzivov sodobnega sveta. Kako se z njim spopasti, bo tema pogovora po polnoči, ko bo voditeljica Lea Ogrin pred mikrofon povabila Uršo Zgojznik iz organizacije Ekologi brez meja.
“Tečem, da pomagam”, je moto ekstremnega tekača in triatlonca Bogomira Dolenca, podpornika športno humanitarnega društva Vztrajaj – Never give up in organizatorja različnih športnih in dobrodelnih dogodkov. Prav v teh dneh je sredi prireditve “10 krogov za 10 nasmehov”, kjer želi v desetih dneh preteči 10 maratonov na različnih stadionih po Sloveniji. S tekom zbira denarna sredstva za socialno kuhinjo in upa, da bo vsaj nekaterim brezdomcem omogočil topel obrok. Bogomir Dolenc bo gost Darinke Čobec takoj po polnoči.
Razmišljanje o zdravi prehrani je tako rekoč ena izmed zapovedi sodobnega življenja. Ketogena dieta, v kateri izrazito omejimo ogljikove hidrate, povečamo pa vnos maščob, še zdaleč ni nekaj novega. Z uživanjem maščob do vitkosti in dobrega počutja se sliši kot oglas za čudežni prehranski dodatek, ampak tako piše v podnaslovu knjige »Bemu mast«. Avtorja Gašper Grom, diplomirani dietetik in kuharski mojster Jakob Polajžer prihajata na nočni obisk. Kaj pomeni zdravo prehranjevanje, koliko nas stane, imamo sploh dovolj časa za to, kako se globalizacija odraža na naših krožnikih in zakaj še vedno verjamemo v čudežne tabletke za vitkost, po polnoči na Prvem z voditeljem Bojanom Leskovcem.
Zadnji ponedeljek v maju začenjamo z mešanico gledališča in retoričnih spretnosti, na nočni obisk namreč pridejo člani Improvizacijskega gledališča Ljubljana. Peter Frankl, Vid Sodnik in Juš Milčinski so moči združili v raznoliko performersko zasedbo z željo po profesionalnem delu na področju gledališke improvizacije. Redno nastopajo po vsej Sloveniji, aktivni so tudi v tujini, za svoje ustvarjanje pa so prejeli več nagrad. Podrobneje jih boste spoznali po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Vesna Potočar Godnič bo po polnoči gostila Marina Medaka, kapitana veslaške posadke, ki je prečkala Atlantik in edinega Slovenca, ki je opravil to pot.
Vas zanima, zakaj ima gledališka umetnost preroško moč? Kaj se vam dogaja, ko se znajdete sredi gledališkega dogodka? Vas vznemiri, se z njim poistovetite, lahko spremeni vaš pogled na svet? Ste že marsikaj prebrali o Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, a ga niste še nikoli obiskali? Ste vedeli, kdo je njegov idejni oče? Se kdaj vprašate, kaj je retrogardistični postopek v gledališču in se vam odgovor venomer izmika? V nočnem pogovoru bomo šli skozi retrogardo, kozmokinetično gledališče, obrede poslavljanja, postgravitacijsko umetnost, pa tudi skozi mnoge druge reči, ki žarčijo skozi življenje in delo umetnika Dragana Živadinova. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek. Pot v vesolje bo na široko odprta.
Po polnoči bo naš gost Franci Horvat, fotograf, gornik, alpinistični popotnik, samostojni kulturni ustvarjalec na področju fotografije in publicist. Največji delež v njegovem ustvarjalnem opusu predstavljajo fotografski motivi iz narave. Preizkuša pa se tudi z ostalimi zvrstmi fotografije, kot sta portretna in makro fotografija. Že vse življenje je povezan z gorami. Pripovedoval bo o svojem odnosu do fotografije in narave, o lanskem gorniškem podvigu, imenovanem Grintova pot okoli Grintovcev, pa tudi o popotovanju na Kubo in Tajsko. V družbo vas vabi voditelj Teodor Bostič.
Letošnje osrednje slovensko arhitekturno priznanje - Plečnikovo nagrado - so za zasnovo Materinskega doma v Ljubljani prejeli Rok Jereb, Blaž Budja in Nina Majoranc. Strokovna žirija je njihovo delo opisala kot inovativno in domiselno. Zapisali so, da gre za stavbo, v kateri ni nihče zares doma, a se lahko v njej vsi počutijo domače. Nagrajene arhitekte smo povabili na Nočni obisk. V noči s torka na sredo bo z njimi klepetal Iztok Konc.
»Slovenija, učeča se dežela« je slogan letošnjega tedna vseživljenjskega učenja, ki je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v državi. V tem tednu se zvrstijo številni dogodki, ki opozarjajo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Kako je potekal teden vseživljenjskega učenja 2017, ki ga je organiziral Andragoški center Slovenije, se bomo med drugim pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Lendava, Rahelo Hojnik Kelenc. Na nočni klepet jo je povabil Sandi Horvat.
V pomladnih dneh, ko zunaj vse diši in žvrgoli, je prepovedano biti sam in slabe volje. In kako se temu upreti? Pripravite kakšno šalo, napolnite svoj telefon in po polnoči pokličite za kratek klepet voditeljico Mojco. Boste videli, da se bo vse obrnilo na bolje.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kaj oziroma kdo se skriva za besedo ‘influencer’? Sploh imamo slovenski prevod zanjo? Kaj točno je tisto, kar tistim, ki to so, prinaša korist? In kakšno korist imajo tisti, ki influencerja najamejo ali postanejo njegovi pokrovitelji? Velik vpliv na današnji nočni obisk bo imela Urša Drofenik, krajinska arhitektka, fotografinja in gorska kolesarka, ki bo skušala vplivati na vprašanja voditelja Jureta K. Čokla.
Nočni klepet bomo začeli aktivno, z gibanjem. Naša gostja bo Tara Ellina Turk, ki je fitnes vzljubila pri dvanajstih letih, pri 20-tih pa je že poklicna Les Mills inštruktorica. Kaj je Les Mills, kako pomembno je gibanje v našem vsakdanu, katera prehrana je »zdrava in prava«in še več ..po polnoči. Voditelj Robert Zajšek vabi k poslušanju.
Na nočni obisk prihaja biologinja doktorica Anamarija Žagar, ki nam bo predstavila zanimivo življenje kuščarjev. Njena doktorska disertacija o odnosih med dvema vrstama kuščaric in njihovi interakciji z drugimi živalskimi vrstami je lani prejela nagrado programa ‘Za ženske v znanosti’. Doktorica biologije raziskuje ekološka vprašanja skozi opazovanje vedenja in fiziologije kuščarjev. Le to nam namreč lahko pomaga razumeti in predvideti spremembe, ki jih prinašajo podnebne spremembe v prihodnosti. V prostem času pa je Anamarija Žagar tudi predsednica Herpetološkega društva, ki ta petek na območju doline Drage pri Igu organizira poseben dogodek – BioBlitz. Gre za koncentrat raziskovalnega tabora, kjer bodo strokovnjaki v 24h urah skušali poiskati in popisati kar čim večje število vrst. Bliža se namreč 22. maj, Svetovni dan biotske pestrosti. Slovenija se lahko pohvali z visoko biotsko raznovrstnostjo. Vseeno je na rdeči seznam ogroženih živali vključenih 45 % vrst, med drugim več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev. Nekatere izmed slednjih vam bo predstavila nočna obiskovalka dr. Anamarija Žagar. Z njo se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Zadnji film Dejana Baboska prikazuje zgodbo o najstniku, ki podleže propagandi neonacistične skupine. Film je odgovor na nestrpnost v družbi, ki se je začela kazati ob prihodu beguncev v Evropo leta 2015, pove režiser in doda: »Takrat je naenkrat eksplodiralo v medijih, na socialnih omrežjih, v politiki. Naenkrat je privršalo iz ljudi tisto najboljše, humano – pomagati sočloveku – in hkrati tisto najbolj nagnusno v človeku, ko se je začel udejanjati ves ta sovražni govor.« Režiserja in scenarista Dejana Baboska, ki je s filmom Strah zagnal kampanjo ozaveščanja proti rasizmu, fašizmu in ksenofobiji, bo v ponedeljkovem Nočnem obisku gostila Darja Pograjc.
Katera je najpogostejša težava, ki jo ljudje želijo razrešiti s psihoterapevtom? Kakšni smo Slovenci, zadovoljni in prodorni ali nas pretirano ovirata slaba samopodoba in ponižnost? Kako to razrešiti, kakšno pot bo ubral psihoterapevt? In kakšen človek naj bo – kaj stori, če ga pretirano gane nemoč ob poskusih razreševanja zgodbe stranke? Kdo je pravi psihoterapevt, kdo šarlatan, ki bo vse zdravil denimo s čiščenjem čaker? O skrivnostih s psihoterapevtovega kavča z dvema od njih: gostimo Alenko Milič in Tomaža Flajsa.
Gost tokratnega nočnega programa bo , strastni popotnik iz Parecaga pri Sečovljah, ki je v zadnjih 40 letih prepotoval skoraj ves svet. Njegove najbolj drzne avanture so se začele že v 70. letih, ko sta se z ženo Lejlo odločila s spačkom potovati proti jugozahodu Evrope in naprej v severno Afriko. Od takrat sta ju, sprva spaček, nato pa lastnoročno predelani vozili, popeljali še na Nordkapp, na Islandijo, v Mongolijo, v Saharo, Iran in še kam. Zaradi službenih dolžnosti je vmes z družino skoraj 4 leta živel v Alžiriji, iz katere so morali zaradi začetka vzpona ekstremističnih skupin skorajda dobesedno zbežati. Kot velik ljubitelj glasbe pa je bil Miran Bevc v 70. letih prejšnjega stoletja tudi del ekipe Radia Študent in revije Stop, ki je takrat po Sloveniji, tudi v najbolj odročne kraje, pripeljala t.i. “Potujočo stopoteko”. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Obeta se noč izvrstne muzike in skladno uglašenih besed. Čeprav je treba glasbo predvsem poslušati, se da o njej tudi veliko povedati. Še posebej, če si z njo tako prepleten in jo imaš tako rad kot Rok Košir, ki prihaja na nočni obisk. Kot programski soustvarjalec in direktor festivala Druga godba poskrbi, da lahko v domačih dvoranah slišimo čudovite in še neznane nam godbe, glasbene izvajalce, ki so mu ljubi, pa večkrat gosti tudi doma, v dnevni sobi. Direktorja Druge godbe in gostitelja Pineline dnevne sobe je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na sproščen nočni radijski majski obisk tokrat prihaja naša operna diva, sopranistka Sabina Cvilak. Blesti na koncertnih in opernih odrih doma, po Evropi in svetu. Tam in tu oziroma tukaj in tam tudi odlično uspeva razpeta med materinstvom in kariero. Kako? To bomo slišali v pogovoru z voditeljem Zoranom Turkom v studiu v Mariboru. Prisluhnite po polnoči.
Neveljaven email naslov