Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014, ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:
Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega, kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.
Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:
Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.
Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:
Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.
Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:
Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.
V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:
Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.
V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:
Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.
Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo – izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:
Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.
Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.
To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.
Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014, ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:
Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega, kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.
Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:
Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.
Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:
Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.
Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:
Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.
V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:
Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.
V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:
Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.
Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo – izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:
Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.
Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.
To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.
Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.
Dober pilot je star pilot, je eno nepisanih pravil letenja. Novogoričan Matija Kodrič ga potrjuje, saj je tihemu športu višin, kot pravijo jadralnemu letenju, zvest že pol stoletja. Mlajšim letalcem je sredi prejšnjega desetletja postavil izziv s še vedno veljavnim slovenskim višinskim rekordom, ko je nad Postojno poletel 7000 metrov visoko. Kot učitelj letenja je v skrivnosti pilotiranja popeljal mnoge tečajnike, pred leti je bil eden izmed njih tudi gostitelj nočnega programa Sandi Škvarč, zato bo v klepetu z Matijo Kodričem tudi kakšen droben osebni utrinek.
Po končani sezoni v balvanskem plezanju po izjemno uspešnih nastopih na nočni obisk prihaja Katja Kadič. Letos je naša gostja v svoji formi naredila ogromen preskok in se redno uvrščala v finala tekmovanj, na katerih je nastopila. Z njo bomo govorili o tem, kako športnik doseže ta preskok, kakšna je pri tem vloga trenerja, dotaknili pa se bomo tudi pričakovanj pred evropskim prvenstvom v balvanskem plezanju, ki bo avgusta potekalo v Muenchnu. Ker je plezanje nedavno postalo tudi olimpijski šport, bomo s Katjo Kadič govorili tudi o olimpijskih sanjah in o tem, kaj za plezalce pomeni, da se bodo morali tam pomeriti v vseh treh disciplinah športnega plezanja, kar bo marsikateremu omejilo možnosti za osvojitev kolajne.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Metka, Ana, Barbara, Aida in Tjaša zaključujejo študij splošne in dentalne medicine v Ljubljani. Načrtujejo, da bodo po zadnjem izpitu prihodnjo pomlad odpotovale na Madagaskar. Vendar ne na dopust! Dekleta so namreč članice človekoljubne odprave, s katero želijo zagotoviti zdravstveno oskrbo v odročni malgaški vasici Matanga. Tamkajšnji lokalni dispanzer bo tri mesece njihovo delovno mesto in dom. O pričakovanjih, izzivih ter veliki življenjski preizkušnji pa seveda o pripravah nanjo bodo nocoj po polnoči govorile: Metka Kelbič, Barbara Viltužnik in Aida Zečkanović. V studiu nočnega programa jih bo gostil Iztok Konc.
Poletni meseci na obisk v domovino pripeljejo številne Slovenke in Slovence, ki so si dom ustvarili v svetu. Med njimi je tudi pravnica Urška Velikonja, redna profesorica prava na Univerzi Georgetown v Washingtonu. Čez lužo jo je najprej, pred petnajstimi leti, odpeljal magisterij, potem se je za kratek čas vrnila v Slovenijo in nato znova nazaj. Pravni doktorat je pridobila na Univerzi Harvard in zaradi narave dela in veliko selitev z družino spoznala dobršen del ZDA. Predava gospodarsko in pogodbeno pravo in se raziskovalno ukvarja z gospodarskim kriminalom. O delu, raziskovanju, aktualnih vprašanjih, izzivih življenja v tujini in možnostih povezovanja z domovino, bo profesorica Urška Velikonja spregovorila v prvih minutah ponedeljka. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nedeljski nočni obisk prihaja dr. Igor Saksida, redni profesor za slovensko književnost na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Je tudi avtor nedavno izdane knjigeKla kla klasika, zanimive kombinacije slovenskih ljudskih pesmi, klasike in rapa. Delo, v katerem skupaj s Trkajem interpretirata slovenske klasike in jih v sodobnem jeziku približujeta mladim, je odgovor na vprašanje, kako osnovnošolcem predstaviti poezijo v sklopu pouka slovenščine. Prof. Saksida bo v pogovoru z voditeljico Ano Skrt spregovoril tudi o nacionalnem preizkusu znanja, bralni pismenosti in o tem, ali je v Sloveniji branje še vedno vrednota.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Star je toliko kolikor skupina Šank Rock, v kateri igra klaviature. Kadar ne stoji na odru, potuje ali vozi motor. Nastopa v Rusiji, tekoče tudi govori ruski jezik. Pred kratkim je izdal videospot za prvo skladbo s prihajajočega albuma. Po polnoči bo v petek čas za rokenrol – Sašo Gačnik ali tudi Svarogov bo v studiu nočnega programa nacionalnega radia voditelju Juretu K. Čoklu odgovoril tudi na vprašanje, ali zares na oder včasih priletijo tudi hlačke.
Simona Kopinšek je svojstvena književna ustvarjalka, interpretka in radijska voditeljica, ki jo navdihuje drugačnost, za katero pravi, da je naš blagoslov. Prav ta svojskost smelo vstopa v njene avtorske stvaritve, tako pesniške in prozne kot radijske in performativne. Pred kratkim je izšel njen romaneskni prvenec Mila, v katerem na izviren način izpostavlja razmerja med osebnim in javnim, o čemer mnogi govorijo, a ga redki izpeljejo na dostojanstven način. Simona Kopinšek bo gostja Darinke Čobec.
V noči iz torka na sredo se nam bo v studiu pridružil Marko Bručan, vodja intervencijske enote za reševalne pse Kinološke zveze Slovenije. V Sloveniji je med 150 do 200 reševalnih psov, ki po usposobljenosti sodijo v sam svetovni vrh in zmagujejo na mednarodnih tekmovanjih. Vsako leto jih pokličejo na 30 do 50 reševalnih akcij, tudi v tujino. Marko Bručan je tako s pomočjo psov reševal ljudi iz popotresnih ruševin na Sumatri in drugje po svetu, kot tudi doma. V oddaji Nočni obisk boste izvedeli kateri psi so primerni za reševanje, kako poteka in koliko časa traja usposabljanje ter kaj vse prinaša življenje, če se odločite za pot reševalec – vodnik psov. Z Markom Bručanom se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Na nočni obisk prihaja vsestransko ustvarjalna doktorica antropologije, pesnica, prevajalka in urednica Sara Špelec. Prisluhnite razigranemu klepetu o poeziji, reciklaži, ruskem jeziku, slovenski ljubiteljski kulturi, Kekcu in kralju Aleksandru Karađorđeviću po polnoči na Prvem. Saro Špelec je pred mikrofon povabil Ambrož Kvartič.
Smejati se, je nekaj preprostega, nekoga nasmejati pa tistim, ki se s tem tudi poklicno ukvarjajo, to predstavlja poseben izziv. Z imitiranjem znanih oseb in stand up komedijo, se ukvarjata tudi Prekmurca, Sebastjan Sapač Žalik in Luka Baranja, ki v svoje nastope velikokrat vključita tudi značilnosti domačih ljudi in govorice. O tem, kako se pripravljata na svoje nastope, se bo z gostoma v nočnem programu pogovarjal Sandi Horvat.
Tako kot v tujini tudi v Sloveniji stand up vedno bolj prevzema primat aktualne družbene kritike. Nekaj, kar se je zgodilo včeraj, lahko komiki na svojih nastopih uporabijo že naslednji dan. Eden izmed trenutno najbolj prodornih in samosvojih je tudi Gašper Bergant. Ta podira meje sprejemljivega v slovenski stand up komediji. Sproščeni Savinjčan ne pozna pomena besede tabu in ruši stereotip o zadržanosti Slovencev. Občinstvo preseneča s črnim humorjem in navidezno neobzirnostjo. Kako diskreten in direkten je bil v pogovoru z Markom Rozmanom, lahko preverite v posnetku.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kaj se dogaja na najmlajši gledališki sceni, kjer ustvarjalci živahno eksperimentirajo in raziskujejo? Katere teme jih vznemirjajo? Na obisk prihaja komparativistka in dramaturginja Brina Rafaela Klampfer, ki raziskuje sodobno slovensko žensko dramatiko in ki je tudi režiserka odmevnih predstav 5fantkov.si, Glej, Vitki Študent in Šifra: sam zase. O dramskih besedilih, o lepoti uprizarjanja, o izzivih generacije, ki ji pripada, o prihodnosti s koščki nostalgije vmes in še o marsičem drugem bo tekel pogovor z Nado Vodušek.
Na nočni obisk po polnoči prihaja vodja mariborskega akvarija in terarija Branko Kolar. Spregovoril bo o pestri, tudi z anekdotami prežeti zgodovini te, skoraj šest desetletij in pol stare ustanove na obrobju mariborskega mestnega parka. Kakšen je status te edinstvene ustanove, kako poteka delovni dan v akvariju – terariju in koliko zavzetosti in zagnanosti je potrebno, za uspešno delovanje omenjene ustanove. Dodal pa bo tudi nekaj nasvetov pri oskrbi plazilcev in vodnih živali v naših domovih. Branka Kolarja je pred mikrofon povabil Teodor Bostič.
Zaradi svojega poklica je spoznal življenje, delo in skrivnosti številnih genijev in znanih osebnosti, ki so za vedno zaznamovali zgodovino človeštva. Med njimi sta Leonardo da Vinci in kraljica Elizabeta II. Na Nočni obisk prihaja knjižni urednik Tine Logar. Uredil je že več tisoč knjig in pred časom zapisal, da mu je poklic urednika prinesel več lepih stvari kot grenkih izkušenj. Knjige so ga začarale že v otroštvu, založništvu pa je predan že štirideset let. In še namig - slovitega Leonarda in kraljico Elizabeto nismo izbrali po naključju. Prisluhnite nocoj po polnoči. Tineta Logarja bo v studiu nočnega programa gostil Iztok Konc.
Direktorja Inštituta za študije prekariata Črta Poglajna je že med študijem politologije zanimalo preučevanje dela, medtem ko se je s prekariatom začel intenzivneje ukvarjati pred letom in pol. Najprej je nastal prvi prekarski blog pri nas Skozi oči prekariata. Urednik bloga pa je od četrtka dalje tudi urednik zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza.
Vroča noč je pred nami in če vam sopara ne da spati, potem vas voditeljica Mojca vabi na klepet o vsem živem. Dobrodošle so šale, zanima jo, kaj se vam posebnega ali čisto običajnega dogaja te dni in kaj je novega v vašem kraju. Za nagrado vam obljublja nedeljsko ohladitev. Po polnoči torej vabljeni k telefonu.
V goste v nočni program prihaja Tatjana Hvala iz regijskega stičišča primorsko-notranjske regije Boreo, ki deluje v okviru Mladinskega centra Postojna. Pri svojem delu se srečuje z mladimi, tudi z mladoletnimi azilanti brez spremstva, ki so začasni dom našli v Postojni, pa z mladimi čuvarji izročila, to je sodelavci projekta, ki je prejel nagrado na področju varovanja evropske kulturne dediščine. Z živahno in zgovorno Pomurko, ki že nekaj let živi in dela v prepišni in prehodni Postojni, se bo pogovarjala Breda Biščak. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.
Neveljaven email naslov