Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Jaka Ihbeisheh

06.01.2016

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.

Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014,  ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:

Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega,  kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.

Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:

Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.

Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:

Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.

Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:

Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači  so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.

V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:

Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.

V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:

Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.

Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo –  izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:

Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.

Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.

To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.

Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.


01.12.2017

Tatjana in Mitja Butul

V noči iz četrtka na petek se bosta mraz in naletavanje snežink umaknila sončnim žarkom na šrilanških plažah. Tja nas bosta popeljala Tatjana in Mitja Butul, ki toplejšo polovico leta preživita na domačiji na Manžanu pri Kopru, mrzlo polovico leta pa v njunem drugem domu na otoški državi v Indijskem oceanu. Letos sta odhod v Azijo malce zamaknila, zato ju bo pot pred tem pripeljala še v ljubljanski studio. Prek radijskih valov vas bomo najprej popeljali na sprehod po nasadu oljk na Manžanu, nato še v nasade ananasa, cimeta in belega čaja na Šrilanko. Vse skupaj bomo pomešali in odkrili, kako dobro se naša kulinarika povezuje s šrilanško in mimogrede (kot za šalo) osvoji še enega večjih kulinaričnih festivalov v Berlinu. Več po polnoči v družbi Darje Pograjc!


30.11.2017

Tatjana Frumen

Pred nami je praznični december, ko veliko ljudi zajame malodušje zaradi občutka, da jim je leto brez kakšnih posebnih dosežkov spolzelo iz rok. Zato smo v studio po polnoči povabili Tatjano Frumen, mojstrico in učiteljico rei-kija, predavateljico in energoterapevtko. Zase meni, da je vizionarka in raziskovalka in rada pomaga ljudem pri odpravljanju raznih blokad, čiščenju negativnih miselnih vzorcev in čustvenih travm. Pred mikrofon jo je povabila Darinka Čobec.


29.11.2017

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.11.2017

Nina Granda

Revijo Outsider je ustanovila zato, ker je bila prepričana, da potrebujemo medij, ki bo razmisleku o arhitekturi in kulturi na široko odprl prostor, v katerem se bodo prepletale ideje vseh generacij, in ne bo omejen z nobenim okvirjem, ne institucionalnim, ne katerimkoli drugim. Revijo, ki bo dajala besedo nevsakdanjemu, ekscentričnemu, pogumnemu, igrivemu. Outsider ni slikanica na sijajnem papirju, ki jo le na hitro prelistamo, je revija, ki nas kot dobra knjiga potegne vase in nas v vsaki številki vodi skozi pokrajine arhitekture, kulture in osebnosti. Na začetku so jo mnogi odvračali od zamisli o novi reviji, saj čas tiskanim publikacijam naj ne bi bil naklonjen. A ko odkriješ tisto, kar si res strastno želiš početi, moraš svoji strasti slediti, je prepričana Nina Granda, ki jo je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


26.11.2017

Ciril Jazbec

Ciril Jazbec je 30-letni večkrat nagrajeni fotograf, ki je študij ekonomije zamenjal za magistrski študij fotožurnalizma in dokumentarne fotografije na londonskem College of Communication. Ta poteza se mu je obrestovala, saj so takrat prvič opazili njegov talent tudi v tujini. Je namreč prvi Slovenec, ki bo imel v mednarodni različici, med fotografi izredno cenjene, revije National Geographic kar dve objavi. Prva je bila natisnjena pred dvema letoma, ko je v svoj objektiv ujel vpliv podnebnih sprememb na lovce na Grenlandiji, druga fotoreportaža je nastajala kar dve leti in bo luč sveta ugledala prav kmalu, v decembrski številki omenjene revije. V nočnem pogovoru, ki ga bo vodila Ana Skrt, boste izvedeli več o poteku fotografskih odprav, uredniški politiki National Geographica in prihodnjih projektih mladega avtorja.


25.11.2017

Angelika Vižintin

Nekaj minut čez polnoč v koprski studio pride Angelika Vižintin, ki jo na Biokemiji Univerze v Ljubljani čaka le še zagovor magistrske naloge »o sistemih toksin-antitoksin pri cianobakterijah«. Zapletene in nerazumljive znanstvene tekste Angelika s pridom prireja v obče razumljiva sporočila in je tudi zato redna dopisnica nevladnega portala Dodogovor, hkrati pa še sodelavka znanstvene redakcije Radia Študent. V nočnem programu, kjer jo bo gostil Armando Šturman, boste od nje slišali veliko novega. Vabljeni k poslušanju.


24.11.2017

Lara Jankovič

Ste se kdaj vprašali, kakšne barve je mir ali kako diši svoboda? Morda bi se, če bi vam oboje nekdo vzel. Ali pa bi se ravno tega skušali spomniti, da se to ne bi zgodilo nikoli več. In kako vse to preliti v glasbo? O vsem tem bo nocoj v nočnem obisku razmišljala vsestranska umetnica Lara Jankovič, ki jo je pred decembrskim izidom novega albuma v studio povabil voditelj Jure K. Čokl.


22.11.2017

Nežka Poljanšek

Na nočni obisk prihaja Nežka Poljanšek, ki je že kot majhna deklica sanjala o poklicu, pri katerem bi zdravila ljudi. V zadnjih letih je v javnosti znana predvsem zaradi sodelovanja z vrhunskimi športniki in športnimi strokovnjaki. Njeno glavno orodje so roke, po več kot dvajsetih letih izkušenj še vedno dela s srcem, z intuicijo in znanjem, ki ga nenehno izpopolnjuje. V nočnem programu bo predstavila tudi pretežno žensko odpravo, s katere se je vrnila pred dnevi, ko je s kolesom naredila krog okoli Anapurne. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.


22.11.2017

Sabina Carli

Na Nočni obisk prihaja letošnja mladinska delegatska Organizacije združenih narodov, 26 – letna Sabina Carli. Oktobra se je udeležila 72. Generalne skupščine Združenih narodov, kjer je predstavila problematiko, s katero se soočajo mladi v Sloveniji. Sabina Carli, s katero se bo pogovarjala Lea Ogrin, bo predstavila svoje vtise iz skupščine in svoj pogled na delovanje OZN-a.


20.11.2017

Maja Piskernik in Čarovnija okusov

Ste si kdaj zamislili, da bi zaradi celiakije, kronične sistemske avtoimune bolezni, morali spremeniti svoj način življenja in posledično iz svoje kuhe odstraniti gluten, laktozo in jajca? Kaj bi jedli za zajtrk? Kaj za kosilo? Bi se lahko sploh še lahko posladkali? Na tovrstna vprašanja je odgovore iskala tudi Maja Piskernik, ki jih je v obliki receptov naposled zbrala v svoji kuharici Čarovnija okusov. Njeno in potovanje njene družine v svet brez glutena, laktoze in jajc nam bo zaupala v nočnem programu, ki ga bo vodil Sandi Horvat.


19.11.2017

Dr. Mateja Šmid Hribar

Doktorici Mateji Šmid Hribar raziskovalne radovednosti nikakor ne zmanjka. Pelje jo v različne svetove, ki so, tako ali drugače, povezani z našim okoljem. Je znanstvena sodelavka Geografskega Inštituta Antona Melika, ki se pri svojem delu ukvarja s kulturnimi pokrajinami, trajnostnim razvojem, naravno in kulturno dediščino, zavarovanimi področji in mnogimi drugimi vprašanji, ki niso povezana samo s preteklostjo, ampak seveda tudi s prihodnostjo. Je tudi članica uredniškega odbora in vsebinska koordinatorka Digitalne enciklopedije naravne in kulturne dediščine. V prvih minutah nedelje bomo šli z njo na potep po pokrajinah in v radijske minute ujeli nekaj njenih raziskovalnih zgodb, ki so se tam spisale. Dr. Matejo Šmid Hribar je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


18.11.2017

Enolog Boštjan Zidar

V koprski studio prihaja na nočni obisk Boštjan Zidar, enolog, ki je doslej služboval v več slovenskih kleteh. Zdaj že nekaj časa opravlja delo glavnega enologa v eni največjih in najmodernejših slovenskih kleti, VinaKoper. Zidar je član ocenjevalnih komisij in pooblaščeni ocenjevalec vin z mednarodnim certifikatom 3. stopnje WSET. Odličnega poznavalca vinske kapljice, ki je kot enolog vinom koprske kleti vdahnil svojo dušo, je k pogovoru povabil Iztok Novak Easy.


17.11.2017

Maja Šuštar in Andrej Pečjak

To noč bomo govorili o lednem plezanju, športu, ki ima tudi pri nas vedno več ljubiteljev – tistih, ki se z njim ukvarjajo kot tudi drugih, ki ga predvsem občudujejo. Da je ta šport pri nas v vzponu, se bo najlepše potrdilo 2. decembra, ko bo Slovenija gostila najboljše ledne plezalke in plezalce stare celine. Torej ne more biti presenečenje, da je Jure K. Čokl pred mikrofon povabil tekmovalko v tej disciplini Majo Šuštar in enega izmed začetnikov tega športa pri nas, Andreja Pečjaka.


16.11.2017

Matjaž Kovačič, avtor knjige “Zbudi prodajalca v sebi”

Na obisk v nočni program tokrat prihaja Matjaž Kovačič, avtor knjige “Zbudi prodajalca v sebi”. Je prva knjiga na trgu, ki se ne ukvarja toliko z nasveti, kako izboljšati prodajo, pač pa s tem, kako premagati lastno negativno prepričanje o prodaji. Torej, kako premagati sebe in postati prodajalec. Matjaža in njegovo knjigo bomo podrobneje predstavili v prvi uri nočnega programa. Pred mikrofon v mariborski studio ga je povabila Jasmina Bauman.


15.11.2017

Petra Puhar Kejžar

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


13.11.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


12.11.2017

Nina Bužančič

Naravoslovje, zgovornost in stik z ljudmi so bili od nekdaj spremljevalci Nine Bužančič, dr. dent. med., njena otroška poklicna želja pa postati veterinarka. Zanimanje za medicino je v njej zraslo pozneje, danes pa je z vsakim dnem bolj prepričana, da je poleg oči tudi sproščen nasmeh ogledalo duše in zato z veseljem opravlja poslanstvo zobozdravnika. Njeno vodilo je, da se nikoli ne nehamo učiti in da na poti do zastavljenih ciljev vsako razpotje prinese nov izziv, novo pot in novo priložnost za učenje. Več o svojih življenjskih odločitvah in poklicni poti bo Nina Bužančič povedala v nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


11.11.2017

Drago Mislej Mef

Drago Mislej Mef je letošnji dobitnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka. Verjetno ne mine dan, da ne bi slišali katere od njegovih skladb; v štirih desetletjih jih je za različne slovenske in predvsem primorske ustvarjalce napisal več kot 500. Avtor, kantavtor, urednik, novinar, organizator. Od vseh talentov, ki jih ima, pa se je s sočutjem in človečnostjo najbolj približal Ježkovemu duhu, so se strinjali žiranti za Ježkovo nagrado. Mef pa je prepričal tudi primorske poslušalce, bralce in gledalce, ki so ga izbrali za osebnost meseca oktobra. Gostimo ga tudi v nočnem programu Radia Slovenija, ki ob petkih poteka iz studia Radia Koper.


10.11.2017

Marjeta Klemenc

Oko televizijske kamere jo ujame v studiu informativnega programa, oglaša se s Kredarice, Počka, z Bleda. Marjeta Klemenc pravi, da v svojih novinarskih prispevkih sledi zgodbam, ki zrcalijo življenja ljudi v naši širši skupnosti. Rada ima naravo in gore, želi si obiskati Aljasko in z letalom pristati na letalonosilki. Sredi dela jo je presenetila bolezen. Tudi ob tej težki življenjski preizkušnji se je pokazalo, kako zelo je vztrajna, delavna, odločna in pogumna. Zdaj, po dobrem letu in pol, si večkrat reče: "Kakšen lep dan je danes!". V družbi Marjete Klemenc bomo preživeli noč s četrtka na petek. Na nočni klepet jo je povabil Iztok Konc.


09.11.2017

Jože Rataj

Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes je prva pregledna razstava, s katero v Pokrajinskem muzeju Celje odstirajo zgodovino steklarstva v naših krajih. Na razstavi bo celovito predstavljena tradicija steklarstva, od pohorskih glažut do sodobnih steklarn, kot sta Steklarni Rogaška in Hrastnik. Razstavo spremlja s fotografijami bogato opremljen katalog, v katerem so objavljeni prispevki številnih strokovnjakov s področja steklarstva. Po razstavi in skozi zgodovino treh stoletij steklarstva na Celjskem nas bo po polnoči popeljal avtor razstave, zgodovinar in Muzejski svetovalec Pokrajinskega muzeja Celje Jože Rataj. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.


Stran 96 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov