Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014, ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:
Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega, kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.
Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:
Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.
Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:
Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.
Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:
Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.
V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:
Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.
V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:
Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.
Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo – izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:
Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.
Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.
To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.
Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014, ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:
Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega, kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.
Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:
Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.
Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:
Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.
Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:
Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.
V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:
Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.
V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:
Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.
Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo – izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:
Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.
Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.
To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.
Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Siva čaplja na sceni, krinolina na obešalniku, visoke pete. Simboli, vprašanja, odgovori. Orlando ali Orlandina? Moški ali ženska? Nenehni ples iskanja tiste druge polovice, pri čemer nobenega spola jasno ne opredeliš. V nobenem od njiju nisi celota. Orlando ni niti moški niti ženska. Orlandina je najnovejša solo predstava plesalke in koreografinje Rosane Hribar, ki je na plesnem podiju celota, čudovito plesno telo, ki z gibom pripoveduje zgodbe. Rosano Hribar je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Vsako obdobje v človekovem življenju ima svoj čar. Tudi čas staranja, ki se mu vsi približujemo. Miha Kranjc, diplomirani ekonomist, si je za svojo magistrsko nalogo izbral temo stigme povezane z domovi za starejše, področje na katerem sedaj aktivno deluje. V Zavodu Aktivna starost prek programov spodbuja in nagovarja starejšo populacijo k aktivnemu udejstvovanju na vseh področjih življenja, fizičnem, kognitivnem in socialnem. Verjame, da bi moral vsak po svojih močeh prispevati k boljši družbi, zato se aktivno udejstvuje tudi kot boter v enem izmed vzgojnih zavodov. Z Miho Kranjcem se bo v noči na nedeljo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
»Magičnost gibanja« se imenuje skupina, ki izvaja in uči tisočletja stare energijske in meditacijske tehnike na delavnicah po vsej Sloveniji. Delavnice Magičnost gibanja so namenjene učenju gibalnih energijskih in meditacijskih tehnik, s katerimi zbiramo svojo energijo in dvigujemo zavest. Z rednim izvajanjem tehnik se naučimo prepoznavati in obvladovati svojo energijo, se zavarovati pred izgubo le-te, spoznati svoje omejitve in se z njimi soočiti. Na nočni obisk prihajata Leticija Fortin in Lucijan Fortin, ki vodita delavnice na Obali. Povabila ju je Vesna Potočar Godnič.
Peter Napotnik je bil reševalec na motorju vse do trenutka, ko mu je nepazljiv voznik na intervenciji zaprl pot in s tem za zmeraj spremenil življenje. Ko se je prebudil, se je zanj začelo novo življenje. Kako se je navadil nanj, kaj počne danes, kako je njegova nesreča vplivala na druge reševalce? Z voditeljem Juretom K. Čoklom takoj po polnoči – tudi z odgovori na vaša vprašanja.
Na nočnem obisku je bil čBern Jurečic , učitelj astrologije, predavatelj in pisec člankov o vplivu planetov na naše življenje. Je predsednik astrološkega društva Slovenije in ima mednarodno veljaven astrološki certifikat ISAR, ki ga je leta 2009 pridobil v Ameriki. Prisluhnite pogovoru v katerem je povedal tudi kakšno svojo anekdoto in dal namig za poslušalce.
Ko na drugi strani telefonske linije zaslišiš nasmejan, prijeten glas, kar veš, da bo nočno druženje veselo in sproščeno. Na Nočni obisk prihajata Simona Šabić in Anja Mihevc. Obe sta aktivistki, polni energije. Delujeta v nevladni organizaciji DrogArt, ki si prizadeva za zmanjševanje škodljivih posledic drog in alkohola. Pleši z glavo, Izberi sam, Iz principa, Kemseks – kaj se skriva za projekti, ki nagovarjajo mlade, nam bosta Simona Šabić in Anja Mihevc povedali v noči s torka na sredo.
“Brez hrane ne bi mogel živeti – že če preskočim en obrok, sem ves siten,” meni marsikdo. Pa kljub temu zajtrkuje kavico, sredi dneva kar med delom v naglici pogoltne sendvič in zvečer pred televizijio grizlja čips. Nič od tega pravzaprav ni hrana, pogosto pa je naše telo lačno tudi gibanja in počitka. V nočnem programu gostimo Marjana Videnška, ki že več kot desetletje v okviru zavoda Preporod ozavešča ljudi o zdravem življenjskem slogu, ustreznem prehranjevanju in postenju, s katerim telom osvežimo in pomladimo.
Njegova magistrska naloga je v strokovni javnosti vzbudila veliko zanimanja. Predavanja na Urbanističnem inštitutu RS, kjer jo je predstavil, so se udeležili študenti, arhitekti, strokovnjaki s področja trajne mobilnosti in celo predstavniki mestne občine ter Ljubljanskega potniškega prometa. Raziskovalec na Urbanističnem inštitutu RS Simon Koblar je napisal Predlog alternativnega omrežja javnega potniškega omrežja v Ljubljanski urbani regiji, v katerem je razdelal pomanjkljivosti trenutnega sistema in predlog prevetritve, ki jo ljubljanski javni promet gotovo potrebuje, saj je shema avtobusnih prog, kakršno poznamo danes, v osnovi še precej podobna tisti iz leta 1971.
Narava se končno prebuja in z njo tudi tekači, ki se že pripravljajo na novo tekaško sezono. Tek je odlična, poceni in večini dostopna sprostitev, dobra za naše srce, sklepe in stas. Če tečemo z namenom doseganja ciljev in kilometrov, se moramo pripraviti. Kako, bomo z gostoma, ki sta del uradnih tekaških priprav najbolj množične športne prireditve pri nas in tudi sama tekača, predstavili v nočnem obisku. Z nami bosta Aleš Hostnik, pobudnik in vodja projekta Priprave in Miha Žargi, vodja trenerskega dela.
Sedmi april bo znova »Dan za spremembe«. To bo že deveta velika vseslovenska prostovoljska akcija. Za našo nočno gostjo pa je dan za spremembe vsak dan in način življenja, s katerim podira tabuje in stigme. Na nočni klepet prihaja Tanja Princes, profesorica defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi. Svojo poklicno pot je posvetila športu in vključevanju invalidov v družbo. Njeno osnovno vodilo je: Enake možnosti za vse ljudi. Gosti jo Barbara Kampos.
Na nočni obisk prihaja nova načelnica Zveze tabornikov Slovenije Eva Bolha. 27-letna arheologinja taborništvu že vrsto let posveča svoje življenje, od vodništva do dela načelnice za mednarodno dejavnost. Je tudi prva predstavnica ženskega spola, ki je zasedla to mesto. Njena vizija je, da bi pod njenim vodstvom zveza tabornikov postala najpomembnejša mladinska organizacija v Sloveniji, ob tem pa si želi še izboljšati delo s prostovoljci, za katere pravi, da so bistvo njihovega delovanja. Prisluhnite pogovoru v nočnem programu Radia Slovenija – po polnoči.
Samostojna prevajalka Anita Šumer je pred leti začela raziskovati, ali obstaja še kakšen drugačen način peke kruha od tega, ki ga vsakodnevno uporabljamo. Našla je zanimiv recept peke z drožmi, ki postaja vse bolj priljubljena predvsem pri ljudeh, ki imajo težave z žolčem. Izdala je tudi knjigo o peki kruha in peciva Drožomanija, ki jo bo predstavila po polnoči.
Mlada sopranistka Dunya Tinauer kot operna pevka nastopa že 15 let doma in v tujini, med drugim tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Italiji. Kot solistka je nastopila v glavni vlogi opere La Cecchina in vlogi druge hčere v Deseti hčeri. Je dobitnica Prešernove nagrade UL Akademije za glasbo, bila pa je tudi štipendistka Wagnerjevega sklada za udeležbo na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu v Nemčiji. Na nočni klepet je Dunyo Tinauer povabil Sandi Horvat.
Prvo noč po premieri svoje nove gledališke predstave-raziskave z naslovom 6 prihaja na nočni obisk režiser Žiga Divjak. Predstava temelji na resničnih dogodkih, ki so se februarja 2016 zgodili v Kranju. Šest mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva odraslih zaradi burnega nasprotovanja ni bilo sprejetih v tamkajšnji dijaški dom. O tem, zakaj je ta zgodba pomembna, o strahu, o razdiralni politiki, pa tudi o odmevni predstavi, Človek, ki je gledal svet, ki je še zmeraj na sporedu Mladinskega Gledališča v Ljubljani. O Novi pošti kot interdisciplinarnem rezidenčnem projektu ekipe režiserjev in igralcev. Žigo Divjaka je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
To, kar so videli, lahko vidimo bralci časopisa Dnevnika in obiskovalci razstave. Nočnih gostov bo tokrat več: Matjaž Rušt, Luka Cjuha in Bojan Velikonja. Kaj so odlike dobre fotoreportaže in fotografije? Ali lahko dobra fotografija spremeni svet na bolje? Po polnoči. Darja Groznik z vprašanji in fotografi z odgovori.
Uroš Borjančič je profesor fizike na Šolskem centru Srečka Kosovela v Sežani. Njegov način dela in priljubljenosti med dijaki odstopa od stereotipov o profesorjih fizike – je zgovoren in , poln energije. Verjame, da s svojimi metodami dela mlade lahko navduši za fiziko in naravoslovje. O njegovih načinih poučevanja, drugačnih pristopih dela z mladimi in viru energije ga bo spraševala Janja Novoselc.
"Treznost je priložnost," pravi Tomaž Sterle. Ponosno pove, da letos minevata dve leti, odkar je trezen. Z alkoholom se je srečal že v srednji šoli. Omamne substance so vedno bolj obvladovale njegovo zasebno in službeno življenje. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima pri nas težave z alkoholom približno 200.000 ljudi - v tem oziru smo "mokra družba". " Kar je bilo, je bilo," pravi Tomaž danes. Star je 39 let, hodi v službo in ob delu študira; v prostem času bere in hodi v hribe. O svoji preteklosti, sedanjosti in prihodnosti bo iskreno govoril v noči s četrtka na petek. Na nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.
Na obisk v nočni program prihaja Tina Krajnc, ki nadaljuje družinsko tradicijo izdelovanja izdelkov iz lesa, ki sta jo začela že njen ded in oče. Danes ustvarja s partnerjem Markom, s katerim gradita znamko Moi, za katero se skrivajo čudoviti leseni metuljčki in drugi modni dodatki. O njeni podjetniški poti, iskanju drugačnih, inovativnih poti v življenju in mladostni energiji, pa v prvi uri nočnega programa.
Vse in vsi smo narejeni iz zvezdnega prahu, lahko pogosto slišimo. Pa ne le, da je vse narejeno iz enakih gradnikov, tudi vzorci gradnje se v vesolju ponavljajo. “Iskanje in prepoznavanje vzorcev v naši družbi, okolju, naravi in vesolju je temelj tega, kar imenujemo znanje. Prepoznavanje vzorcev vzpostavlja ločnico med tem kar razumemo in med tistim kar ne. Med redom in kaosom.”, pravi nocojšnji nočni obiskovalec, mag Luka Mancini, ki nam bo v začetku sredine noči predstavil osnovne principe skozi katere narava tvori vzorce. Kaj je tako posebnega na zlatem rezu in zakaj v naravi tako pogosto najdemo ravno Fibonaccijevo zaporedje števil, sta le prvi na seznamu vprašanj, ki jih bo Luki Manciniju zastavila Lea Ogrin.
Neveljaven email naslov