Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014, ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:
Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega, kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.
Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:
Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.
Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:
Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.
Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:
Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.
V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:
Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.
V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:
Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.
Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo – izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:
Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.
Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.
To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.
Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014, ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:
Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega, kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.
Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:
Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.
Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:
Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.
Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:
Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.
V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:
Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.
V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:
Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.
Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo – izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:
Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.
Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.
To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.
Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.
Nočna gostja, Andreja Palatinus, zase pravi, da je zasanjana znanstvenica, ki je že od malih nog čutila, da je varstvo okolja in narave njen poklic. Med študijem varstva okolja v Novi Gorici je združila svoji dve najljubši temi – ravnanje z odpadki in ekologijo morja. Tako se zdaj že dobro desetletje ukvarja z analizo odpadkov v morju in je v okviru tega aktivna na številnih področjih, povezuje pa se z raziskovalci po vsem svetu. O obali, morju, odpadkih, prihodnosti, ki jo soustvarjamo, akciji Čista Obala in še marsičem drugem bo spregovorila v prvih minutah nedelje. Andrejo Palatinus je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Svojo prvo zgodbo je napisala pri rosnih šestih letih. Za deklico v prvem razredu je bila je nenavadno dolga. Danes 20-letna Maja Munih se tako že od zgodnjih let ukvarja s pisanjem, pesnjenjem in dramaturgijo. S petnajstimi leti je izdala knjigo pesmi Prebujenje, s šestnajstimi pesniško zbirko Ogledujem se v resnici. Zmagala je na natečaju za najboljši roman založbe Smar-team iz Ljubljane z romanom Sanje bolijo drugače. Roman je strokovna komisija ocenila za najboljše delo v kategoriji Dijaki. Med šolanjem je prejela veliko priznanj in nagrad: zlato priznanje JSKD za prozo in poezijo v okviru Roševih dni leta 2012 in 2013, zmagala je na Festivalu otroške poezije Rimaraja leta 2013, dobila je priznanje za finalno pesem Mednarodnega festivala otroške poezije v Novem Sadu leta 2013. Njene pesmi so bile objavljene v oddaji Literarni nokturno na Radiu Slovenija. Življenje sprejema kot izziv in težave, ki jih ima zaradi gibalne oviranosti, uspešno premaguje tudi s študijem medjezikovnega posredovanja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. O literarnem ustvarjanju in njenem pogledu na invalidnost se bo z mlado pesnico in pisateljico Majo Munih v Nočnem obisku pogovarjala Petra Medved.
Z Mayo Peron se podajamo na potovanje po Kanadi, Sloveniji in drugih krajih, ki jih je naša gostja že obiskala. Spoznavali bomo nova znanja in vilinske simbole in govorili o odnosih, komunikaciji in prijaznosti, ki dela čudeže. V živo, v besedi in sliki, tudi na https://www.facebook.com/radiomaribor/. Voditelj Robert Zajšek
Preteči 42 maratonov v 42 dneh, se sliši skoraj nemogoče. A prav takega podviga se bo konec meseca lotil gost nocojšnjega Nočnega obiska Bogomir Dolenc. Cilj projekta je zbiranje denarnih sredstev za ustanovo Mali vitez, ki pomaga otrokom, obolelim za rakom. Projekt bo povezal rekreacijo, šport, gibanje in dobrodelnost. O izzivih, ki jih pred tekača postavlja tovrstni ekstremni podvig in o tem, kako se mu lahko pridružite tudi vi, bomo govorili po polnoči.
Zagotovo ste se tudi vi že kdaj zazrli v nočno zvezdnato nebo in občudovali svetlikajoče utrinke. Pa vendar morda niste vedeli kaj točno opazujete. Je šlo za zvezde ali kakšen planet, ki je bil takrat viden s prostim očesom? Astronomija, astrofotografija in astrofizika so le eni od pojmov s katerimi se srečujeta gosta nocojšnjega Nočnega obiska, Rok Vidmar in Aleš Berkopec. Oba sta tudi člana astronomskega društva Javornik iz Ljubljane, ki se že vneto pripravlja na opazovanje perzeidov v prihodnjem tednu. Gosta, ki ju je na klepet povabil Sandi Horvat, bosta z nami med drugim delila tudi nasvete kako se čim bolj pripravimo na opazovanje poletnega nočnega neba.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Lena Nagodé prihaja iz skupine Dom brez odpadkov. Ta je bila ustanovljena z namenom ozaveščanja ter izmenjevanja idej in izkušenj, ki pripomorejo k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja odpadkov (zero waste) doma in tudi v širšem okolju. Voditeljica: Vesna Godnič Potočar.
Svetlobna gverila je letos doživela svojo 12. edicijo. Festival, ki s svetlobnimi objekti, instalacijami in projekcijami ustvarja drugačno podobo mesta in opozarja na sodobno vizualno umetnost, se je v Ljubljani (skoraj) že zaključil. Se pa v avgustu seli še v Velenje in septembra v Izolo. Tema letošnjega festivala so barve – raziskovanje njihove bogate simbolike, optično-fizikalnih značilnosti in vizualnih učinkov, s katerimi umetniki vplivajo na gledalčeva čustva in domišljijo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Doktorica zgodovine, raziskovalka, prevajalka, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki dobro ve, da zgodovina ne pozna ene same resnice. Vse, kar je resnično, so zgodovinska dejstva, vse drugo so zgodbe – ogromno število zgodb, ki si včasih med seboj tudi nasprotujejo. V svojih raziskavah kolektivnega spomina in kolektivne pozabe v obmejnem prostoru na Goriškem v času druge svetovne vojne je ugotovila, da je kolektivni spomin močnejši od individualnega. Vendar je vsaka zgodba pomembna. Je del mozaika, ki nam pomaga razumeti preteklost. Kaja Širok, gostja Nade Vodušek.
V noči iz nedelje na ponedeljek vas vabimo, da se vključite v pogovor o dopustovanju. Dopust naj bi bil čas, ko pozabimo na službo in se odklopimo od vsakodnevnih skrbi ter se posvetimo sebi in svojim najbližjim. Nekateri strokovnjaki pravijo, da bi za pravi odklop in počitek potrebovali vsaj tri tedne dopusta, a raziskave kažejo, da si Slovenci dolgega dopusta ne moremo privoščiti. Kako ste dopustovali včasih in kako danes? Koliko dni oddiha potrebujete, da napolnite baterije in kam se najraje odpravite? Vse to bo zanimalo Leo Ogrin, ki vas vabi, da poklepetate z njo.
Andreja Škrabec verjame, da fižol zmore vse – zato je zbrala recepte, nekatere tudi prispevala sama, in nastala je kuharica, v kateri najdemo znane in tudi neznane jedi. Med slednjimi številne sladice, kot sta potica in tudi fižolova torta. Ta hranilna, nasitna stročnica, ki ribniški konec obeležuje s posebno sorto, imenovano ribničan, je malce zapostavljena, pravi tokratna nočna gostja, zato zasluži vso pozornost. Andreja Škrabec bo gostja Darje Groznik po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nočni obisk bo tokrat glasbeno obarvan, pridružil se nam bo namreč mladi saksofonist Žiga Vešligaj. Ustanovni član skupine The Woodlanders, ki se je širšemu občinstvu predstavila na lanskih Melodijah morja in sonca in magister študija saksofona Univerze Antona Brucknerja v Linzu. Že med študijem je kot član kvarteta saksofonov posnel glasbo za slovesnost ob odprtju olimpijskih iger v Riu de Janeiru, je umetniški vodja Big banda Šentjur, sodeloval pa je še v mnogih vidnih glasbenih projektih z mnogimi velikimi glasbeniki in to kljub temu, da ima šele 25 let.
Ljudje se velikokrat sprašujemo, kdo smo, kakšen smisel ima naše življenje, zakaj se nekaj dogaja prav nam … Pravijo, da je marsikaj lažje, če zaupamo toku življenja. Na tokratni nočni obisk prihaja Cvijeta Pahljina, zdravnica, psihiatrinja in psihoterapevtka. Predstavila nam bo logoterapijo, psihoterapevtsko metodo, ki jo je v 30tih letih 20. stoletja utemeljil Viktor Emil Frankl. Osredotoča se na smisel človeškega bivanja in na posameznikovo iskanje tega smisla. Gospa Cvijeta pri 75tih letih še vedno izobražuje nove logoterapevte. Prisluhnite zanimivemu pogovoru. K poslušanju vabi voditeljica Jasmina Bauman.
10 dni po končanem svetovnem nogometnem prvenstvu, bomo na najbolj postransko stvar na svetu pogledali skozi sodniške oči. Na nočni obisk prihaja mednarodna nogometna sodnica, Tanja Subotič.
V začetku letošnjega leta je fenomen gibanja »Me Too« (Jaz tudi), ki razkriva izkušnje žensk, ki so bile spolno nadlegovane, dosegel tudi nas. Z namenom slišati zgodbe preslišanih je pri nas zaživela spletna stran jaztudi.si, na kateri so objavljene zgodbe žensk, ki so v svojem poklicnem ali zasebnem življenju že doživele poniževanja, zastraševanja in spolno nasilje. Antropologinja in direktorica Raziskovalnega inštituta 8. marec Nika Kovač razloži, da so zgodbe posameznic najprej zbirali prek elektronske pošte.
Vse, ki se ponoči vozite, delate za računalnikom ali iz različnih vzrokov ne morete spati, voditeljica Mojca vabi k telefonu ali vsaj k poslušanju klepeta nočnih sovic. Dobrodošli ste s poročanjem o prireditvah v svojem kraju, veselih in žalostnih dogodkih v svojem življenju, z raznimi mnenji, šale so pa sploh vedno ta glavne.
Po več letih službovanja na Nogometni zvezi Slovenije se je Aleks Štolfa odločil za vrnitev domov in v rojstni Sežani prevzel vodenje Zavoda za šport, turizem in prosti čas. O izzivih na tem delovnem mestu, pa tudi o številnih minulih zgodbah, med drugim je bil tudi direktor letošnjega evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, bo pripovedoval v nočnem programu. Na obisk ga je povabil Sandi Škvarč.
Neveljaven email naslov