Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014, ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:
Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega, kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.
Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:
Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.
Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:
Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.
Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:
Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.
V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:
Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.
V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:
Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.
Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo – izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:
Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.
Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.
To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.
Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.
Jaka Ihbeisheh je po mami Slovenec, po očetu Palestinec. Z nogometom se je pričel ukvarjati v osnovnošolskih letih, leta 2014 pa je prejel vabilo v palestinsko nogometno reprezentanco, ki se mu je z veseljem odzval. Palestinski reprezentanci se je prvič pridružil decembra 2014, ko so ga pred azijskim prvenstvom vpoklicali na 14-dnevne priprave. Takrat je spoznal tudi ostale reprezentante:
Oni so prišli iz Palestine, jaz iz Slovenije. Lepo so me sprejeli, nobenih problemov ni bilo. Pred odhodom sem sicer imel pomisleke glede tega, kako bo, ko nikogar ne poznam, prav tako nisem vedel, ali govorijo angleško, in me je skrbelo, kako bomo komunicirali.
Večina palestinskih reprezentantov je muslimanov, kar se odraža tudi v njihovih običajih pred tekmo. Pred sodniškim piskom se tako na nogometni zelenici postavijo v krog in začnejo moliti. Jaka ne moli z njimi, saj je ateist, pravi pa, da mu da to nek poseben občutek:
Nekako dobim njihovo energijo, ker se iz molitev res vidi, da za svojo domovino igrajo s srcem. Tega se navzameš. To je nek poseben naboj.
Reprezentanti Palestine prihajajo iz različnih držav – poleg Jake sta v ekipi še dva Šveda, štirje Čilenci in seveda nogometaši, ki živijo v Izraelu ali na palestinskih ozemljih. Slovenskemu nogometašu so na začetku najbolj pomagali prav »tujci«, saj v nasprotju z večino Palestincev dobro govorijo angleško. Kot pa še dodaja Jaka, pa je kmalu ugotovil, kako na malo drugačen način, a zato nič manj učinkovito komunicirati s slednjimi:
Ugotovil sem, da se razumemo, če uporabljam bolj polomljeno angleščino in veliko krilim z rokami. S selektorjem nimam težav, saj govori angleško. Sem pa prepričan, da bi se, če bi bilo potrebno, on prej naučil slovensko, kot jaz arabsko, saj se mi zdi arabščina res težka.
Palestinci so eden prvih narodov z Bližnjega vzhoda, ki se je spoznal z organiziranim nogometom. Ta je še posebej cvetel v času britanske nadvlade, ko je imelo nekaj palestinskih nogometašev status zvezdnikov. Palestina pa je sicer članica FIFE, mednarodne nogometne federacije, šele od leta 1998, kar pomeni, da pred tem ni mogla sodelovati na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Nogomet pa prebivalcem Palestine in Palestincem po svetu pomeni ogromno:
Ljudje v Palestini drugače doživljajo nogomet, več evforije je, igralci so bolj medijsko izpostavljeni kot v Sloveniji. Navijači so bolj temperamenti kot Slovenci, tudi če niso del organizirane skupine, so zelo strastni. Ko smo igrali tekmo v Jordaniji, smo prišli na stadion uro in pol pred tekmo, vsi so že bili tam, stadion je poln, ko smo bili v garderobi, smo slišali navijanje. Tega v Sloveniji nismo vajeni in je res lepo.
V ekipi nogometašev z vseh vetrov je moral prilagoditi tudi svoj način igranja. Kot pravi, v palestinski reprezentanci ni toliko taktične priprave, več se igra individualno. Tekme pa večinoma igrajo na »nevtralnem« ozemlju, v jordanskem Amanu. To je od FIFE med kvalifikacijami za svetovno prvenstvo 2018, ki bo v Rusiji, zahtevala Savdska Arabija:
Ne želijo priti v Palestino, ker menijo, da bi s tem priznali okupacijo Izraela. Tukaj so spet neke politične igre, in ker je Savdska Arabija taka močna država, ji FIFA tudi lažje ugodi, da ne prihaja do sporov.
V Jordaniji živi veliko Palestincev, tako da njihove tekme v sosednji državi kljub temu spremlja veliko navijačev. Z Jordanijo pa je povezan tudi Jakov prvi gol za Palestino:
Nekako sem se zapisal v zgodovino palestinskega nogometa, ker je bil to prvi gol za Palestino, dosežen na kakršnem koli velikem tekmovanju. Navijačem je pomenil veliko, saj smo svetu pokazali, da tudi Palestina obstaja, da tudi Palestinci igramo nogomet. Ni pa ta gol pomenil veliko v športnem smislu, saj smo izgubili s 5:1.
Palestinski nogometaši imajo sicer ob potovanjih na tekme v tuje države precej težav. Za ilustracijo – izraelske oblasti so ob odhodu reprezentance v tujino pridržale enega od nogometašev, iz solidarnosti nato v tujino niso hoteli odpotovati niti drugi reprezentanti, FIFA pa je zato 3 točke dodelila reprezentanci, s katero bi se morali pomeriti. Podobne primere pozna tudi Jaka:
Imam soigralca, ki je bil pred kratkim zaprt. Pridržali so ga, ko se je s klubom vračal iz neke druge države. Obtožili so ga, da dela za Hamas, ga zaprli, v stiku s svojo družino ni bil 9 mesecev.
Jaka se je sicer že navadil, da si mora za potovanja v Palestino vzeti čas – veliko časa. Tja se odpravi prek jordanskega glavnega mesta Amana, od koder se z avtobusom ali taksijem odpelje do eno uro oddaljene meje, potem tam izstopi in kupi karto za nov avtobus. Ta ga prepelje čez mejo, na meji pa vse potnike Izraelci preverijo.
To lahko kar precej traja, ker te zadržijo, izprašajo. Pokličejo te na stran, te vprašajo, kam greš, zakaj, kako, malo obračajo vprašanja okoli, potem te malo namenoma pustijo čakati, da se morda drugič ne bi odločil priti in na koncu te spustijo.Moje izkušnje so take, da sem čakal enkrat po 5, drugič 4 in naslednjič 6 ur.
Slovensko-palestinski nogometaš poudarja, da življenje v Palestini poteka dokaj normalno. Odrasli hodijo v službo, otroci v vrtce in šolo, imajo internet in televizijo, vse mogoče programe, tako kot v Sloveniji, trgovine, v katerih lahko kupijo vse mogoče. Palestince opisuje z besedami gostoljubni, veseli, polni energije, pripravljeni pomagati na vsakem koraku, predvsem pa ponosni, da živijo v Palestini.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Se da v enem dnevu prehoditi 64 kilometrsko pot v osrčju kočevskih gozdov, ki preizkuša meje vzdržljivosti? Katja, Franci in Tomi, ki enega najtežjih ekstremnih pohodov pri nas pripravljajo, pravijo da! Rekreativni pohod, ki je kot tak edinstven v svetu, je zahteven tako z organizacijskega, kot tudi s tehničnega in varnostnega vidika. V noči na nedeljo bomo s člani turistično športnega društva Po medvedovih stopinjah, ki istoimenski pohod pripravljajo, odkrivali tudi skrivnosti neokrnjene narave in bogate kulturne dediščine na Kočevskem.
Mladi doktor strojništva Matej Miklavec, ki se je ukvarjal z razvojem in raziskavami naprednih avtomobilskih izdelkov, se je v času osebne krize, skozi katero je življenje začel doživljati drugače, odločil za novo karierno pot. Ukvarja se s coachingom za osebni razvoj in predava o razumevanju delovanja naših misli in občutkov. Zanj je ključ za mentalno in duševno zdravje zavedanje, da živimo v izkušnjah misli. O tem pa o kreativni energiji, stresu, strahu, navadah, sproščenosti v odnosih … se bo razgovoril na nočnem obisku pri voditeljici Barbari Čepirlo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na tokratni nočni obisk prihaja k voditelju Zoranu Turku pod Pekrsko gorco v Mariboru duet Duo Ponte, ki je uspešno končal nadvse aktivno zimsko delovno in koncertno obdobje. Izdal je namreč novi zgoščenki s tudi tenkočutnimi in barvitimi glasbenimi priredbami izbrane poezije.
Branko Gradišnik je spreten pisatelj in prevajalec ter pronicljiv kolumnist in humorist. V njegovi zadnji knjigi z naslovom Iskanje izgubljenega zdravja tako beremo, da ima pritisk nekje pri 115 skozi 70, jutranji utrip pa pod 55; da je visok 176 cm in da ima med 67 in 68 kil žive jutranje vage. In zakaj vsi ti podatki? Branko Gradišnik v svoji novi knjigi piše o bolezni in zdravju ter prepleta strokovno literaturo z osebnimi izkušnjami. K poslušanju nočnega programa vabljeni poslušalci, ki bi se "radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli". Z Brankom Gradišnikom se bo pogovarjal Iztok Konc.
Romska televizijska oddaja So vakeres / Kaj govoriš 1. programa Televizije Slovenija letos obeležuje deseto obletnico ustvarjanja. V ta namen bodo ustvarjalci jubilejno oddajo konec marca pripravili malce drugače. Kako se bomo med drugim pogovarjali z voditeljema oddaje Vinkom Cenerjem in Moniko Sandreli. Skupaj z gostoma se bomo spomnili začetkov oddaje, pobliže pa spoznali sam proces nastajanja oddaje. Na nočni klepet ju je, tokrat v lendavski studio, povabil Sandi Horvat.
Ob novem valu zimskih radosti vas v nočnem programu ob telefonu spet pričakuje voditeljica Mojca. Veliko vsega se nam dogaja te dni, tako da tem za pogovor ne bo zmanjkalo. Zanima pa jo vse, kar se vam dogaja: vdovstvo, živali, zdravje in bolezen, posebni dogodki pri vas doma in v vašem kraju, zaželena pa je tudi kakšna šala, da nas malo dvigne nad vsakdanje težave.
Naš gost bo Žan Papič. Mladi Kraševec je oder delil že z mnogimi znanimi slovenskimi in tujimi komiki. Opremljen je s številnimi veščinami, nekaj jih je s seboj prinesel tudi iz dežele kengurujev, tiste prve pa so iz časov taborništva. Žana poznate tudi iz oddaje Ambienti TV Slovenija. Stand-up komik, igralec in voditelj med drugim pravi, da se še ni odločil, na katero pot bo stopil. Kaj imata skupnega stand-up in arhitektura? Vse bo povedal v nočnem programu, kamor ga je na klepet povabil Iztok Novak Easy.
Če je soditi po današnjem nočnem gostu, pank še ni mrtev. Morda je malo bolj premišljen in ima nekaj manj las, zna pa biti še zmerom glasen in dovolj kritičen, da pride do pravih ušes. V času od osemdesetih let minulega stoletja pa je našel tudi čas za poezijo, otroške uspavanke in celo komercialno glasbo. Kaj je v tem še pankerskega, bo Dareta Kauriča voditelj Jure K. Čokl vprašal takoj po polnoči na Prvem.
Naš gost bo profesor zgodovine in geografije ter predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor Aleš Arih. V letu, ko zaznamujemo stoletnico prevrata po prvi svetovni vojni, bo osvetlil takratne dogodke na Štajerskem in dejanja generala Maistra. Profesor Arih bo govoril tudi o tem, koliko je Maister s svojo odločnostjo in pogumom v zavesti Slovencev danes, kako je s postavitvijo grobnice prvemu poveljniku slovenske vojske v Mariboru , pa tudi o prireditvah in dogodkih, ki jih v letu 2018 pripravlja Zveza društev general Maister po Sloveniji. Nočni gostitelj bo Teodor Bostič.
Nocoj bomo obiskali Nubske gore in Modri Nil. Decembra je umrl guverner Nubskih gora Simon Kalo. Na povabilo staroselske humanitarne organizacije sta ga na 200 kilometrski poslednji poti pospremila tudi Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar. Območju, kjer od leta 2011 divja nova vojna, ob lakoti in zastrupljanju pitne vode, zdaj grozi še gobavost. V obkoljeno enklavo na koncu sveta se uspe prebiti le redkim, urbana zahodna civilizacija pa zavestno dopušča iztrebljanje korenin človečnosti. Humanitarca Tomo in Bojana Križnar po polnoči na Prvem v pogovoru z Bojanom Leskovcem.
Tisti, ki sliši tudi na ime Bowrain. Lani je izšel njegov album Distracted. Krasna muzika, ki si jo zaželiš poslušati znova in znova. Pianist, komponist, producent. Tine Grgurevič. Človek, ki nam govori skozi svojo muziko. Četudi je na odru raje z bendom kot sam, je februarja izvedel nepozaben solo koncert v intimnem ambientu Pineline dnevne sobe. Igranje klavirja je zanj naravno stanje. Bolj kot govorjenje. A se je kljub temu odzval povabilu na nočni obisk, na katerem bodo ob zvokih klavirja zvenele tudi besede. Na pogovor ob glasbi in o njej ga je povabila Nada Vodušek.
»Komaj opazno, zaleže pa blazno«, pravi v promocijskem spotu za cepljenje proti gripi specialist pediater in infektolog dr. Marko Pokorn. Poglobljeno strokovno znanje, širok humanističen pristop, odprtost, smisel za humor in preplet mnogih talentov, ob tem pa goreča privrženost cepljenju kot preventivi pred nevarnimi boleznimi. Vse to in še več označuje zdravnika, ki je tudi scenarist nepozabne nanizanke Naša mala klinika. Si dr. Marko Pokorn pri svojem zdravniškem delu beleži domislice, ki bodo nekoč zaživele na ekranu? To bo eno do vprašanj Darje Groznik.
Dario Marušič je tisti, ki je Istri dal melodijo. ‘Živa legenda istrske glasbe’ je bil prvi in ostaja skoraj edini, ki še dandanes brska, išče in sistematično beleži ljudske glasbene motive. K njemu se po inspiracijo in še marsikaj drugega zatekajo vsi: od Alda Kumarja, Katalene in Rudija, do obetavnih istrskih »Young Folk« zasedb Šćike ali Veja … Ljubitelj in častilec avtohtonega vina Follo rosso, Dario Marušič, se je prijazno odzval povabilu v nočni program, ki ga je tokrat oblikoval Armando Šturman.
Erik Božič je še do nedavnega vodil restavracijo Novaka Đokovića v Monaku in za svoje delo prejel priznanje »Michelinov krožnik 2017«. Je kuhar samouk, a je v svet kulinarike vstopil zelo odločno. Pot ga je najprej vodila v London, kjer je skupaj s sodelavci osvojil prestižne nagrade in imel priložnost sodelovati s Tomom Huntom, vodilnim chefom na področju trajnostne kulinarike in kuhanja brez ostankov. To je tudi njegovo vodilo, ki je, kot pravi, še bolj pomembno od vseh nagrad, saj lahko z njim spremeni posameznikov odnos do sebe, okolja in hrane.
Na nočni klepet prihaja Jerneja Krapše, po srcu in duši radijka, sicer pa diplomantka marketinga, ki pravi da je njena največja želja biti srečna vsak dan. Dolga leta je živela v Grčiji in se pred leti vrnila nazaj v Slovenijo, kjer je preko spleta našla ljubezen svojega življenja. O življenju, notranjih bojih, uspehih, padcih, vlogi mentorice pri kreiranju idealnega partnerstva, načrtih, 8.marcu in zanimivem glasbenem okusu, bo spregovorila do dveh zjutraj. Po drugi uri bomo ponudili v poslušanje oddajo Obrazi sosednje ulice, katere gost je bil Vili Ravnjak, gledališki ustvarjalec in duhovni učitelj. Med 3. in 4.uro pa bomo z Ano spoznavali Palestino. Zadnjo uro nočnega programa bomo pogledali v dnevni koledar, na ceste in v nebo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kateri film bo odnesel največ zlatih kipcev? Kateri režiserji in kateri igralci so prepričali člane Ameriške filmske akademije? Bodo bolj zadovoljni kritiki ali gledalci? Kdo bo imel najdaljši zahvalni govor in katera bo požela največji aplavz in največ pozornosti na rdeči preprogi? Tudi letos na nacionalnem radiu prenašamo podelitev najprestižnejših filmskih nagrad – oskarjev. Voditelja Nadia Petauer in Jure K. Čokl bosta s filmsko kritičarko Ano Jurc spremljala dogajanje v Dolby Theatru v Hollywoodu. Jim bo letos uspelo podeliti zlatega dečka pravemu filmu?
Neveljaven email naslov