Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
Morda ne pretiravamo, če zapišemo, da jo je poezija ameriške pesnice Emily Dickinson povsem prevzela. Že več kot tri leta intenzivno prevaja njene pesmi. Prva zbirka prevodov z naslovom Ujeta svoboda je izšla lani. A to je le delček obsežnega pesničinega opusa, ki šteje več kot 1800 pesmi. Tadeja jih je do zdaj prevedla okoli sto. Nočni pogovor se bo zato še kako dotikal ljubezni do poezije, tudi kakšno pesem bo slišati vmes. Seveda se ne bo ognil niti drugim literarnim snovem in sanjam. Gotovo ga bo nočni veter ponesel tudi v literarno teorijo. Njeno diplomsko delo Resonanca tišine: Diskurz oblasti v Shakespearovem Viharju je bila leta 2015 nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado. Mlada prevajalka, ki je diplomirala iz angleščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je med drugim v angleščino prevedla Gregorčičevo Soči in nekatere pesmi sodobne avtorice Anje Golob. Tadejo Spruk je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni radijski klepet prihaja Varja Kališnik – predavateljica, pisateljica, publicistka in učiteljica. S svojim delom, knjigami, kot sta Svetlo modra in Bela v ljubezni, pa tudi z objavami na facebooku in delavnicami želi prispevati h kakovostnejšemu življenju. Na nočni obisk jo je povabil Robert Zajšek.
Doktor Miha Kos pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi? Po polnoči v nočnem programu doktor Miha Kos in voditelj Bojan Leskovec.
Doktor Miha Kos pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi? Po polnoči v nočnem programu doktor Miha Kos in voditelj Bojan Leskovec.
»… in bilo je, kot bi posijalo sonce.« Tako je oče številnih zimzelenih uspešnic Mojmir Sepe v enem od intervjujev opisal trenutek, ko se je v okviru koncerta Evropskega jazzovskega orkestra povzpela na oder Nina Strnad, ena najbolj suverenih vokalistk resne glasbe pri nas. Njeno ljubezensko razmerje s popevkami zdaj traja že leta, s pianistom Petrom Miheličem sta uigran par, ki nastopa predvsem z džezovskimi standardi. Izdala sta album z naslovom V luči življenja, na katerem najdemo skladbe, ki izražajo močna čustva, hrepenenje, občudovanje, strast, a tudi začudenje nad lepoto in žalost ob izgubi. Za april napovedujeta koncertno turnejo, še prej pa boste Nino Strnad lahko slišali v našem nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Na nedeljski nočni obisk prihaja Brina Vogelnik. Z vsestransko umetnico, glasbenico, pevko, lutkarico in oblikovalko bomo v prvih minutah nedelje veliko potovali. Potovali po svetu kulture, ki ji je bila tako rekoč položena v zibko, potovali po svetu glasbe, ki presega meje in povezuje kraje in ljudi ter potovali po svetu zgodb in pripovedi. Tistih, ki brskajo po preteklosti in jo oživljajo, ter tistih, ki očarajo najmlajše in z njimi ustvarjajo tudi prihodnost. Brino Vogelnik je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Fotografija je ljubezen in je filozofija. Tako bi lahko opisali življenje in delo uveljavljenega novogoriškega fotografa Davida Verliča. Njegove fotografije so iz začetnih poskusov hitro prerasle v prave fotografske mojstrovine. Na svoji kreativni poti se je preizkusil tudi kot urednik oddaj na lokalni televiziji, ustvarjal je različne dokumentarne in reportažne filme, je ustanovitelj kulturnega društva Klub Zagon in član Društva humanistov Goriške. David Verlič je pobudnik projekta Ljudje Nove Gorice/Humans of Nova Gorica. Razstava na spletnih družbenih omrežjih Facebook in Instagram se je začela v začetku marca. Nastala je po vzoru newyorške oziroma podobnih po svetu, kjer so skozi zgodbe in fotografije na različne načine predstavljeni prebivalci mesta. Prav zaradi naštetega bomo z veseljem poklepetali z njim. Na nočnem obisku ga bo gostil Boštjan Simčič.
To noč se bomo spraševali, kaj se mora zgoditi, da se še tako bizarna ideja sprevrže v resničnost. Je ideja, če je dovolj dobra, dovolj? Ali pa morda lahko ne preveč dobro idejo nadomesti veliko iznajdljivosti in dobra promocija? Kje je v tej zgodbi tako imenovani Beer Bully, avtomobilček, ki se bo po načrtih Mateja Špeharja in sodelavcev nekoč zapeljal po naših cestah in ljudi razveseljeval s svojo podobo in ponudbo butičnega piva? Bo iz avtomobilskega zombija dejansko zrasel hipsterski kombi, ki ga bo na cesti težko prezreti?
Mesto Slovenj Gradec v letu 2017 zaznamuje 750 let mestnih pravic. Ta obletnica bo iztočnica za pogovor o praznovanju tega jubileja. Skozi zgodovino ter bogato in raznoliko kulturno izročilo tega mesta nas bosta po polnoči popeljala direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti doktorica Andreja Hribernik in umetnostni zgodovinar Marko Košan. Spregovorila bosta tudi o zanimivih prireditvah, ki bodo skozi vse leto potekale v počastitev tega častitljivega jubileja mesta ob Mislinji. Nočni voditelj bo Teodor Bostič.
Na Gorenjskem je malo ljudi, ki še ni slišalo zanjo. Njena strast je gledališče! Njena strast so knjige! Zanima jo vse; lepo, novo, drugačno. Na Nočni obisk prihaja igralka, režiserka in prevajalka Alenka Bole Vrabec. Rodila se je v Kranju, študirala v Ljubljani, delala na Jesenicah in v Radovljici. Pred dvema mesecema je praznovala osemdeseti rojstni dan. Ob tem je za Gorenjski glas povedala: "V življenju sem imela - in še imam - srečo, da delam tisto, čemur lahko poklonim ne samo pamet, ampak tudi srce. In imam pri tem podporo družine." Vabimo vas, da v noči s torka na sredo prisluhnete Alenki Bole Vrabec. Na nočno druženje jo je povabil Iztok Konc.
Pes je človekov najboljši prijatelj. A kaj se zgodi, ko je ta prijatelj napadalen do naših bližnjih, ko povzroča nered v našem stanovanju, ko neprestano laja in se ne odziva na naše klice? Naš nočni gost Jure Pribičevič pravi, da se lahko prav vsakega psa prevzgoji. Že vrsto let uspešno zastopa Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Pred časom pa je skupaj s prijateljem izoblikoval edinstven sistem vzgoje psov in reševanja vedenjskih motenj in se lotil najtežjih primerov psov v Sloveniji. Če imate tudi sami doma pasjega štirinožca, ki vam povzoča veliko težav, ne preslišite pogovora Jureta Pribičeviča z voditeljico Tadejo Bizilj.
Najbolj razširjena dovoljena droga, do katere imamo tudi v Sloveniji dokaj strpen odnos, je alkohol. Mnogi se z njim srečajo že v najstniških letih, dolgoletna zloraba pa vodi v odvisnost ter povzroča hude težave in stiske. Kako se omame rešiti? Pomagajo nam lahko anonimni alkoholiki - skupnost moških in žensk, ki imajo težave s pitjem. Njihova članica je tudi Meri, ki jo bo po polnoči gostila Enisa Brizani.
Rosno mlad je Primož Jovanović sledil svojemu starejšemu bratu na ajdovsko letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Beleženje zanimivih utrinkov v pilotskih kabinah pa je v njem spodbudilo še strast do fotografiranja. Prav to bo tudi tema nočnega klepeta, na katerega je Primoža Jovanovića povabil Sandi Škvarč.
Doktor zgodovinskih ved je že dve desetletji in pol na čelu Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki združuje najpomembnejše raziskovalne institute v Sloveniji. Raziskovanje razume tako, kot ga razumejo po svetu – kot nepogrešljivo gospodarsko dejavnost, ki je predpogoj vsakršnega razvoja. In pri tem ne gre le za aplikativne, ampak tudi za humanistične raziskave. Ni tako zapleteno kot se sliši. Pogovor bo tekel tudi o pomembnih odkritjih, o projektih, ki bodo kmalu na ogled širši javnosti, in o novi, dopolnjeni izdaji knjige Dežela senc, ki je izšla v sodelovanju s fakulteto za dizajn WIZO iz Haife. Delu o vojni usodi Prekmurskih Judov Ota Lutharja in Martina Pogačarja sta izraelski študentki Yara Hirsh in Natalie Shimony ob oblikovanju dodali še svojo likovno interpretacijo dogajanja. Ota Lutharja bo po polnoči gostila Nada Vodušek.
Marko Soršak Soki, bobnar glasbene skupine Elvis Jackson, je s svojim glasbeno-dobrodelnim projektom 20za20 obiskal že 40 osnovnih šol in jim poleg veselja in smeha prinesel še glasbila. Za svojo dobrodelnost je prejel jabolko navdiha predsednika Pahorja, pred kratkim pa še nagrado za družbenokoristno delo. Marko Soršak Soki bo po polnoči predstavili svoje poslanstvo in veliko ljubezen do glasbe, ki zaznamuje njegovo življenje.
V prvih trenutkih novega dne se bo Lei Ogrin v studiu pridružila režiserka in producentka dokumentarnih filmov Petra Seliškar. Leta 2003 je ustanovila produkcijsko hišo Petra Pan Film in se podpisala pod več različnih ustvarjalnih dokumentarnih filmov ter interaktivnih in eksperimentalnih igranih filmov. V filmu Moj narobe svet, ki ste si ga lahko ogledali na lanskem festivalu Liffe, se je tenkočutno poklonila Franetu Milčinskemu – Ježku. Še prej je v filmu Mama Evropa nagovorila staro celino skozi pogled majhne deklice z Balkana. Sodelovala je tudi pri aktualnem filmu Brezmejno, ki se loteva vprašanja meja v srednji Evropi. Filmi Petre Seliškar so bili prikazani na številnih festivalih po svetu in so prejeli več mednarodnih nagrad. Začnite dan žena v družbi zgovorne filmske ustvarjalke, ki ima posluh za prave zgodbe in znanje, da jih prevede v zgovorne filme.
Omar Naber, ki je svojo glasbeno pot začel pri 18 letih, je letošnji predstavnik Slovenije na 62. tekmovanju za Pesem Evrovizije 2017. V svoji skoraj dve desetletji dolgi glasbeni karieri bo tako že drugič stal na evrovizijskem odru. Kako bo izgledal njegov nastop v Kijevu in ali bo tudi tam stavil na minimalizem na odru bomo med drugim izvedeli na nocojšnjem klepetu, ko bo zmagovalca letošnje Eme, Omarja Naberja, gostil Sandi Horvat.
Oče, avtomobilski novinar, fotograf in režiser. Mnogim Slovencem je znan po vlogu – video dnevniku – Komotar minuta, kjer odkriva tančice skrivnosti z avtomobilskih poti, zbira zanimive sekunde svojega vsakdana in jih deli s širnim svetom. Z vsem prikazuje, kako kompleksna je mobilnost sodobnega časa, koliko logistike, prevoženih kilometrov, doživetij, spominov in novih dognanj se skriva za vsakim testom, reportažo in prispevki. Smo pred novo dobo samovozečih avtomobilov, ko bodo vozniki vožnjo v gostem prometu prepustili umetni inteligenci in se tako osvobodili spon opravil, povezanih z vožnjo, na novo najdeni čas pa izkoriščali drugače – tudi za ustvarjalno razmišljanje. Podrobneje v pogovoru s Cirilom Komotarjem. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Lahko bi rekli, da je klasični upokojenec, z malo prostega časa. Veliko ga posveča vnukom, še več pa hobiju, ki ga je nadgradil z aktivnostmi v panožni zvezi: je namreč navdušen ribič in član vodstva ribiške zveze, zadolžen za promocijo v domačem, tolminskem društvu, pa skrbi za športne aktivnosti in delo z mladimi. 67- letni Milan Berlot iz Deskel bo v nočnem programu pripovedoval o ribiških aktivnostih pred začetkom letošnje ribolovne sezone, z voditeljem Sandijem Škvarčem pa se bosta spomnila tudi njegove odbojkarske kariere, saj je bil več kot dvajset let športni direktor in eden od tvorcev uspehov Kanalskega Salonita.
Po zelo uspešnem nastopu na svetovnem prvenstvu v turnem smučanju, ki se v Italiji končuje prav danes, na Nočni obisk prihaja Karmen Klančnik. Je naša najbolj uspešna predstavnica v tem športu, trikratna državna prvakinja, ki med svetovno elito nastopa tudi v gorskem teku. Ob športni karieri je Karmen Klančnik tudi organizatorka poslovanja v velneški dejavnosti. Prepričana je, da ima Slovenija kot zelena dežela odlične možnosti za razvijanje aktivnega turizma. Raznolikost terena naše države turistom ponuja športno preživet dopust, ob tem pa tudi ogled naravnih in kulturnih znamenitosti. O prepletu vseh dejavnosti, s katerimi se ukvarja naša gostja, po polnoči, v nočnem programu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov