Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
Masovna pridelava hrane predstavlja enega izmed največjih pritiskov na okolje, od pridelave do dostave in prodaje. Ob podatku, da se kar tretjina vse pridelane hrane na svetu vsako leto zavrže ali izgubi, se marsikomu dvigne pritisk, vedoč, koliko ljudi na svetu strada. V Evropi vsako leto zavržemo okoli 88 milijard ton hrane, kar predstavlja strošek v višini 143 milijard evrov. Vsak Slovenec letno zavrže 73 kg hrane. Pametno upravljanje s hrano tako predstavlja enega izmed največjih okoljskih izzivov sodobnega sveta. Kako se z njim spopasti, bo tema pogovora po polnoči, ko bo voditeljica Lea Ogrin pred mikrofon povabila Uršo Zgojznik iz organizacije Ekologi brez meja.
“Tečem, da pomagam”, je moto ekstremnega tekača in triatlonca Bogomira Dolenca, podpornika športno humanitarnega društva Vztrajaj – Never give up in organizatorja različnih športnih in dobrodelnih dogodkov. Prav v teh dneh je sredi prireditve “10 krogov za 10 nasmehov”, kjer želi v desetih dneh preteči 10 maratonov na različnih stadionih po Sloveniji. S tekom zbira denarna sredstva za socialno kuhinjo in upa, da bo vsaj nekaterim brezdomcem omogočil topel obrok. Bogomir Dolenc bo gost Darinke Čobec takoj po polnoči.
Razmišljanje o zdravi prehrani je tako rekoč ena izmed zapovedi sodobnega življenja. Ketogena dieta, v kateri izrazito omejimo ogljikove hidrate, povečamo pa vnos maščob, še zdaleč ni nekaj novega. Z uživanjem maščob do vitkosti in dobrega počutja se sliši kot oglas za čudežni prehranski dodatek, ampak tako piše v podnaslovu knjige »Bemu mast«. Avtorja Gašper Grom, diplomirani dietetik in kuharski mojster Jakob Polajžer prihajata na nočni obisk. Kaj pomeni zdravo prehranjevanje, koliko nas stane, imamo sploh dovolj časa za to, kako se globalizacija odraža na naših krožnikih in zakaj še vedno verjamemo v čudežne tabletke za vitkost, po polnoči na Prvem z voditeljem Bojanom Leskovcem.
Zadnji ponedeljek v maju začenjamo z mešanico gledališča in retoričnih spretnosti, na nočni obisk namreč pridejo člani Improvizacijskega gledališča Ljubljana. Peter Frankl, Vid Sodnik in Juš Milčinski so moči združili v raznoliko performersko zasedbo z željo po profesionalnem delu na področju gledališke improvizacije. Redno nastopajo po vsej Sloveniji, aktivni so tudi v tujini, za svoje ustvarjanje pa so prejeli več nagrad. Podrobneje jih boste spoznali po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Vesna Potočar Godnič bo po polnoči gostila Marina Medaka, kapitana veslaške posadke, ki je prečkala Atlantik in edinega Slovenca, ki je opravil to pot.
Vas zanima, zakaj ima gledališka umetnost preroško moč? Kaj se vam dogaja, ko se znajdete sredi gledališkega dogodka? Vas vznemiri, se z njim poistovetite, lahko spremeni vaš pogled na svet? Ste že marsikaj prebrali o Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, a ga niste še nikoli obiskali? Ste vedeli, kdo je njegov idejni oče? Se kdaj vprašate, kaj je retrogardistični postopek v gledališču in se vam odgovor venomer izmika? V nočnem pogovoru bomo šli skozi retrogardo, kozmokinetično gledališče, obrede poslavljanja, postgravitacijsko umetnost, pa tudi skozi mnoge druge reči, ki žarčijo skozi življenje in delo umetnika Dragana Živadinova. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek. Pot v vesolje bo na široko odprta.
Po polnoči bo naš gost Franci Horvat, fotograf, gornik, alpinistični popotnik, samostojni kulturni ustvarjalec na področju fotografije in publicist. Največji delež v njegovem ustvarjalnem opusu predstavljajo fotografski motivi iz narave. Preizkuša pa se tudi z ostalimi zvrstmi fotografije, kot sta portretna in makro fotografija. Že vse življenje je povezan z gorami. Pripovedoval bo o svojem odnosu do fotografije in narave, o lanskem gorniškem podvigu, imenovanem Grintova pot okoli Grintovcev, pa tudi o popotovanju na Kubo in Tajsko. V družbo vas vabi voditelj Teodor Bostič.
Letošnje osrednje slovensko arhitekturno priznanje - Plečnikovo nagrado - so za zasnovo Materinskega doma v Ljubljani prejeli Rok Jereb, Blaž Budja in Nina Majoranc. Strokovna žirija je njihovo delo opisala kot inovativno in domiselno. Zapisali so, da gre za stavbo, v kateri ni nihče zares doma, a se lahko v njej vsi počutijo domače. Nagrajene arhitekte smo povabili na Nočni obisk. V noči s torka na sredo bo z njimi klepetal Iztok Konc.
»Slovenija, učeča se dežela« je slogan letošnjega tedna vseživljenjskega učenja, ki je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v državi. V tem tednu se zvrstijo številni dogodki, ki opozarjajo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Kako je potekal teden vseživljenjskega učenja 2017, ki ga je organiziral Andragoški center Slovenije, se bomo med drugim pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Lendava, Rahelo Hojnik Kelenc. Na nočni klepet jo je povabil Sandi Horvat.
V pomladnih dneh, ko zunaj vse diši in žvrgoli, je prepovedano biti sam in slabe volje. In kako se temu upreti? Pripravite kakšno šalo, napolnite svoj telefon in po polnoči pokličite za kratek klepet voditeljico Mojco. Boste videli, da se bo vse obrnilo na bolje.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kaj oziroma kdo se skriva za besedo ‘influencer’? Sploh imamo slovenski prevod zanjo? Kaj točno je tisto, kar tistim, ki to so, prinaša korist? In kakšno korist imajo tisti, ki influencerja najamejo ali postanejo njegovi pokrovitelji? Velik vpliv na današnji nočni obisk bo imela Urša Drofenik, krajinska arhitektka, fotografinja in gorska kolesarka, ki bo skušala vplivati na vprašanja voditelja Jureta K. Čokla.
Nočni klepet bomo začeli aktivno, z gibanjem. Naša gostja bo Tara Ellina Turk, ki je fitnes vzljubila pri dvanajstih letih, pri 20-tih pa je že poklicna Les Mills inštruktorica. Kaj je Les Mills, kako pomembno je gibanje v našem vsakdanu, katera prehrana je »zdrava in prava«in še več ..po polnoči. Voditelj Robert Zajšek vabi k poslušanju.
Na nočni obisk prihaja biologinja doktorica Anamarija Žagar, ki nam bo predstavila zanimivo življenje kuščarjev. Njena doktorska disertacija o odnosih med dvema vrstama kuščaric in njihovi interakciji z drugimi živalskimi vrstami je lani prejela nagrado programa ‘Za ženske v znanosti’. Doktorica biologije raziskuje ekološka vprašanja skozi opazovanje vedenja in fiziologije kuščarjev. Le to nam namreč lahko pomaga razumeti in predvideti spremembe, ki jih prinašajo podnebne spremembe v prihodnosti. V prostem času pa je Anamarija Žagar tudi predsednica Herpetološkega društva, ki ta petek na območju doline Drage pri Igu organizira poseben dogodek – BioBlitz. Gre za koncentrat raziskovalnega tabora, kjer bodo strokovnjaki v 24h urah skušali poiskati in popisati kar čim večje število vrst. Bliža se namreč 22. maj, Svetovni dan biotske pestrosti. Slovenija se lahko pohvali z visoko biotsko raznovrstnostjo. Vseeno je na rdeči seznam ogroženih živali vključenih 45 % vrst, med drugim več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev. Nekatere izmed slednjih vam bo predstavila nočna obiskovalka dr. Anamarija Žagar. Z njo se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Zadnji film Dejana Baboska prikazuje zgodbo o najstniku, ki podleže propagandi neonacistične skupine. Film je odgovor na nestrpnost v družbi, ki se je začela kazati ob prihodu beguncev v Evropo leta 2015, pove režiser in doda: »Takrat je naenkrat eksplodiralo v medijih, na socialnih omrežjih, v politiki. Naenkrat je privršalo iz ljudi tisto najboljše, humano – pomagati sočloveku – in hkrati tisto najbolj nagnusno v človeku, ko se je začel udejanjati ves ta sovražni govor.« Režiserja in scenarista Dejana Baboska, ki je s filmom Strah zagnal kampanjo ozaveščanja proti rasizmu, fašizmu in ksenofobiji, bo v ponedeljkovem Nočnem obisku gostila Darja Pograjc.
Katera je najpogostejša težava, ki jo ljudje želijo razrešiti s psihoterapevtom? Kakšni smo Slovenci, zadovoljni in prodorni ali nas pretirano ovirata slaba samopodoba in ponižnost? Kako to razrešiti, kakšno pot bo ubral psihoterapevt? In kakšen človek naj bo – kaj stori, če ga pretirano gane nemoč ob poskusih razreševanja zgodbe stranke? Kdo je pravi psihoterapevt, kdo šarlatan, ki bo vse zdravil denimo s čiščenjem čaker? O skrivnostih s psihoterapevtovega kavča z dvema od njih: gostimo Alenko Milič in Tomaža Flajsa.
Gost tokratnega nočnega programa bo , strastni popotnik iz Parecaga pri Sečovljah, ki je v zadnjih 40 letih prepotoval skoraj ves svet. Njegove najbolj drzne avanture so se začele že v 70. letih, ko sta se z ženo Lejlo odločila s spačkom potovati proti jugozahodu Evrope in naprej v severno Afriko. Od takrat sta ju, sprva spaček, nato pa lastnoročno predelani vozili, popeljali še na Nordkapp, na Islandijo, v Mongolijo, v Saharo, Iran in še kam. Zaradi službenih dolžnosti je vmes z družino skoraj 4 leta živel v Alžiriji, iz katere so morali zaradi začetka vzpona ekstremističnih skupin skorajda dobesedno zbežati. Kot velik ljubitelj glasbe pa je bil Miran Bevc v 70. letih prejšnjega stoletja tudi del ekipe Radia Študent in revije Stop, ki je takrat po Sloveniji, tudi v najbolj odročne kraje, pripeljala t.i. “Potujočo stopoteko”. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Obeta se noč izvrstne muzike in skladno uglašenih besed. Čeprav je treba glasbo predvsem poslušati, se da o njej tudi veliko povedati. Še posebej, če si z njo tako prepleten in jo imaš tako rad kot Rok Košir, ki prihaja na nočni obisk. Kot programski soustvarjalec in direktor festivala Druga godba poskrbi, da lahko v domačih dvoranah slišimo čudovite in še neznane nam godbe, glasbene izvajalce, ki so mu ljubi, pa večkrat gosti tudi doma, v dnevni sobi. Direktorja Druge godbe in gostitelja Pineline dnevne sobe je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na sproščen nočni radijski majski obisk tokrat prihaja naša operna diva, sopranistka Sabina Cvilak. Blesti na koncertnih in opernih odrih doma, po Evropi in svetu. Tam in tu oziroma tukaj in tam tudi odlično uspeva razpeta med materinstvom in kariero. Kako? To bomo slišali v pogovoru z voditeljem Zoranom Turkom v studiu v Mariboru. Prisluhnite po polnoči.
Neveljaven email naslov