Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
Na obisk v nočni program prihaja zvočna terapevtka Gaja Klas. Holistični “zdravilni” zvok je njena strast in delo. Verjame, da je kristalni zvok zdravilo prihodnosti, ki smo ga odkrili na novo, z namenom, da širimo in dvigujemo kristalno zavest. Gaja je zaključila šolanje v tujini kot prvi slovenski Aurasound zvočni terapevt in večji del časa namenja individualnim obravnavam, kjer zvok prevaja po principu štirih elementov ob uporabi prvinskih inštrumentov in svojega glasu. Pred mikrofon jo je povabila Jasmina Bauman.
Ob imenu nočne gostje se spomnimo na uspešnico Račke, na Anko kleptomanko in na Jaka, ki naj prinese lojtro. Otroci bi dodali še Murenčke, Hudo mravljico in Gusarsko. Sama pa bi danes izpostavila romančice - pesmi za dušo. Na nočni obisk prihaja Romana Kranjčan, ki zase pravi, da ji je bila glasba položena že v zibelko. Brez nje si ne zna predstavljati življenja. Rada ima tudi dobro poezijo, gledališče, ples in srčne ljudi. S simpatično in nasmejano glasbenico Romano Kranjčan se bomo družili nocoj malo po polnoči. Na nočni pogovor jo je povabil Iztok Konc.
Gotovo ste v katerem od parkov, morda na Ljubljanskem gradu, ali drugje po Sloveniji, že opazili rdeče ležalnike, ljubke stolčke, blazine s črkami in zaboje s knjigami. Morda ste se tudi že zleknili na travo ali ležalnik in prelistali katero od knjig. Knjižnica pod krošnjami deluje že nekaj let in je vse bolj živa. Za njo tiči ekipa inštituta Divja misel, njegova vodja pa je Tina Popovič. A knjige pod drevesi še zdaleč niso edino, kar vzgajajo. Vodnikova domačija, v kateri imajo že dve leti svoj domicil, je prizorišče mnogih dogodkov, povezanih z literaturo. In še z marsičem drugim. Tudi nočni pogovor ne bo tekel le o pisani besedi. Tino Popovič je na obisk povabila Nada Vodušek.
Oblikovanju telesa bomo namenili prve ure zadnje avgustovske nedelje. Pri tem nimamo v mislih le zmanjševanja števila kilogramov, nič bolj enostavno ni niti pridobivanje le teh. Pri tem gre za dolgo in trnovo pot, sploh če imamo premalo znanja in izkušenj. Za dosego želenega cilja je ponavadi potrebne veliko volje, odrekanja in tudi motivacije. Pri tem nam lahko pomaga osebni trener. Kako se sploh znajti v poplavi ponudbe na področju osebnega trenerstva, vrsti različnih diet in tudi vadb? Na ta in podobna vprašanja bomo odgovarjali z lincenciranim osebnim trenerjem, Boštjanom Krekom.
Goran Sambt, prekmurski Koprčan, se je pravkar vrnil iz odročne in skrivnostne dežele, ki meji na Uzbekistan, Kitajsko in Kazahstan, iz Kirgizije. Na 14-dnevni kolesarski turi je spoznaval deželo, v katero radi zaidejo bolj alternativni popotniki. Vtise iz enega zdaj že redkih neskomercializiranih biserov bo predstavil skozi pogovor z Matejo Brežan.
Delo v gozdu spada med najbolj nevarne poklice pri nas, motorna žaga pa je statistično gledano najbolj nevarno orodje. Kako oboje povezati v športno disciplino, bo voditelju Juretu K. Čoklu pojasnil Robert Čuk, evropski prvak tekmovanja gozdnih delavcev ter član ekipe evropskih prvakov v moštveni tekmi. Naše ase si boste na državnem prvenstvu lahko ogledali v živo tudi letos oktobra na Kopah!
Tokrat bomo predstavili transkulturni prostor, oblikovan v sozvočju narave in človeka, kjer nastajajo nove ideje in kjer se predstavljajo perspektivni umetniki. Pruh je nekdanji kamnolom na slovensko-avstrijski meji s pestro zgodovino, danes pa deluje kot infocenter in je sestavni del športno-kulturne ponudbe tega obmejnega dela Štajerske. Gost Teodorja Bostiča bo Primož Ledinek, predsednik društva za organiziranje lokalnih aktivnosti Losi.
Prebivalec Slovenije v povprečju letno zaužije 1,3 kilograma medu, po podatkih Čebelarske zveze Slovenije imajo slovenski čebelarji skupaj od 140 tisoč do 150 tisoč čebeljih družin. Povprečna starost čebelarja se je v zadnjih petih letih s 66 spustila na mejo pod 60 let, kar kaže na to, da se slovensko čebelarstvo revitalizira in pomlajuje. Hitro razvijajoča čebelarska niša postaja urbano čebelarjenje, podpirajo ga velika evropska mesta, in prijelo se je tudi pri nas. Društvo »Urbani čebelar« združuje in povezuje čebelarstvo, čebelarski turizem, varovanje okolja, kmetijstvo, biotehnologijo, kulturo, arhitekturo in krajinsko arhitekturo. Urbano čebelarjenje prinaša številne koristi, »mestni« med je zelo kakovosten, čebele oprašujejo sadna drevesa, za ljudi pa je blagodejno tudi vdihovanje čebeljih aerosolov. Na nočni obisk prihaja urbani čebelar in filmski kritik Gorazd Trušnovec. Povabil ga je Bojan Leskovec. Izvedeli boste, zakaj je urbano čebelarjenje »več kot med«.
Inženirka računalništva in informatike po izobrazbi, programerka po poklicu, popotnica po srcu. Anja Strašek je razpeta med udobnostjo in domačnostjo doma ter željo po odkrivanju prostranosti sveta. Potovanja ji dajejo to, kar ji računalništvo jemlje, in obrnjeno. Iz potrebe po izražanju svojih misli, želja in hrepenenj s pisano besedo in želje po deljenju svojih izkušenj s potovanj je ustvarila blog in tako povezala več svojih interesov, kot so pisanje, fotografija ter oblikovanje in postavljanje spletnih strani, vsem svojim dosedanjim strastem pa je dodala še eno: bloganje. O svojih potepanjih in pisanju bo Anja Strašek na začetku novega tedna več povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Eni od sedmih milijard je ime slovenske indie folk zasedbe, katere glavnina članov prihaja iz Jezera pri Trebnjem. Glavni vokalist in kitarist Aljaž Hrastar jo je sestavil pred štirimi leti z željo, da bi skupina bratov, sester in prijateljev nadaljevala z njegovim, do tedaj samostojnim delom. Zasedbo zaznamuje prepletanje violine, klavirja, akustične kitare, klarineta in drugih instrumentov. Poleg številnih manjših nastopov v različnih slovenskih krajih so se širši javnosti predstavili tudi na ljubljanskem festivalu Urbano dejanje. Nekaj avtorskih sklad bodo zaigrali tudi v nočnem obisku po polnoči.
Na nočni obisk prihaja Jernej Bortolato, kamnosek in podjetnik. Ni tipični kamnosek, ki bi se posvečal izdelavi tradicionalnih kraških jert in tlakov, osredotočil se je na izdelavo drobnih, unikatnih izdelkov umetne obrti, izdelanih iz kraškega kamna. Njegova vloga je večplastna – je tudi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana, sodnik na mednarodnih kamnoseških tekmovanjih, eden pomembnejših členov Festivala kamna v Pliskovici. Zakaj se je kot kamnosek osredotočil na izdelavo drobnih izdelkov iz kraškega kamna, kako usklajuje vse vloge, kako se med seboj dopolnjujejo in kako na tako širok krog aktivnosti gleda družina? Odgovore bo v Nočnem obisku iskala Janja Novoselc.
Na nočni obisk prihajata Martin Močnik in njegova psička Biba, ki se vneto pripravljata na pot. Peš se bosta odpravila po Jakobovi poti oziroma po slavni poti Camino de Santiago. Martin je pred desetimi leti zaradi sladkorne bolezni izgubil vid, kar pa mu ni vzelo volje po velikih podvigih. Večkrat je prehodil že celo Slovenijo, zdaj pa čuti, da je čas za večji podvig na tujem. V dobrih 40 dneh bosta z Bibo prehodila skoraj 1000 kilometrov, se prebila čez visoke pirenejske prelaze in se odpravila še naprej po Portugalski poti do tako imenovanega ‘konca sveta’.
Na nočni obisk tokrat prihaja priznani mariborski fotograf Bojan Mihalič. S fotografiranjem se ukvarja že četrt stoletja; v tem času se je pred njegovim objektivom zvrstilo nekaj tisoč ljudi – vsak s svojo zgodbo, vsak s svojo željo. Naš gost je tudi fotoreporter, sicer pa popotnik, pustolovec, romantik in človek s poslanstvom. Gosta bo v nočnem programu predstavil voditelj Zoran Turk.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob. Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
V prvih minutah nedelje bodo osrednja tema – selitve. Doktorica Metka Hercog je postdoktorska raziskovalka, in sicer trenutno razpeta med Univerzo Illinois v ZDA in Univerzo v švicarskem Baslu. V okviru Nacionalnega raziskovalnega centra odličnosti se je med drugim veliko ukvarjala s selitvami visoko izobraženih ljudi v Švico. To deželo od blizu spoznava že kar nekaj let, saj ji selitve, tudi iz lastnih izkušenj, niso tuje. Po diplomi iz mednarodnih odnosov v Ljubljani je odšla na Nizozemsko, kjer je magistrirala in doktorirala, delovno je zelo povezana tudi z Indijo in ZDA. O svojem raziskovanju, migracijskih politikah, visoko kvalificiranih migrantih in seveda lastni izseljenski zgodbi bo dr. Metka Hercog spregovorila na nedeljskem nočnem obisku, kmalu po polnoči. V radijsko družbo jo je povabila Mojca Delač.
Gostja nočnega programa bo Maja Kenda. Pred 10 leti je naredila korenito spremembo v svojem življenju. Odločila se je, da izstopi iz potrošniške družbe in najde svojo srečo v preprostem življenju, v tesnem stiku z naravo. Spremenil se je tudi njen notranji svet. Stopila je na pot samoraziskovanja. Narava je postala njena učiteljica. Naučila jo je videti lepote, ki so okrog nas, v vseh nas, slišati tišino. Vendar ta odmik ni bil njena končna postaja, zato se je po sedmih letih vrnila nazaj v svet tukaj in zdaj, svet, kakršen je, in ne kakršnega bi si želela. To je bila nova velika sprememba, ki ji je prinesla razumevanje srednje poti. Gibanje je del njenega življenja. Zelo zgodaj je spoznala povezavo med gibom in dihom. Vrhunski šport je od nje zahteval prisotnost diha v mirovanju in gibanju, ki jo je okronal za večkratno državno prvakinjo v plavanju. Zadnjih nekaj let se poglablja v jogo. Je učiteljica hatha joge. Skupaj s partnerjem trenutno vodi DIH, Center prisotnosti, kjer svoje znanje in življenjske izkušnje deli naprej. To je njen način življenja.
Igra na glasbilo, ki je videti kot leteči krožnik. Ne, ni priletelo iz vesolja, a ob njegovih zvokih, ki jih Boris izvablja le z rahločutnim udarjanjem z roko ali s prsti, lahko v mislih poletimo poslušalke in poslušalci. Instrument se imenuje hang in je star manj kot dve desetletji. Muzika, ki jo ustvarja Boris in tista, ki jo rad posluša, nas bo ponesla skozi to poletno noč, v pogovoru pa se bomo dotaknili še marsičesa: od Borisovih glasbenih popotovanj po svetu, do mirnega življenja v družbi konj v vasici na kraškem robu. Borisa Magdalenca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na nočni klepet smo povabili slikarja, galerista in aforista Rajka Ferka. Za seboj ima že več kot 250 razstav, sam je bil organizator 16-ih likovnih kolonij; zadnje z naslovom Duplek Art 6 se je udeležilo čez 40 umetnikov iz 13-ih držav. Na začetku leta je postal svetnik za umetnost in kulturno dediščino pri ustanovi ICDJ, s sedežem v Rimu. Je edini Slovenec v tej organizaciji pod okriljem Združenih narodov. Izdal je pa tudi dve knjigi, v nastajanju pa je že nova. Pogovor je pripravil Robert Zajšek.
Pred tednom dni se je s podiplomskega študija v Izraelu v Slovenijo vrnil Aljoša Rudaš, ki se lahko kot prvi pri nas pohvali z nazivom magistra razvojne psihologije razvoja otroka v starosti od 0 do 18 let. Zamenjati domače romsko naselje za velemesto ni bilo lahko, vendar je selitev v tehnološko dovršeno mesto prineslo tudi veliko osebnostno rast. Kako je potekalo njegovo leto v Haifi bomo med drugim spregovorili v Nočnem obisku. Aljošo Rudaša je na klepet v studio v Lendavi povabil Sandi Horvat.
Neveljaven email naslov