Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
ož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Mož, oče, človek, šampion. Ne vedno v tem vrstnem redu, a nikoli brez katerekoli izmed teh štirih komponent, ki ga sestavljajo kot celoto. Eden izmed redkih, ki so v rokah držali tako veliki kristalni globus kot tudi zlatega orla, ki ga prejmejo zmagovalci novoletne turneje v smučarskih skokih. Človek, ki ga lahko pri še ne dopolnjenih 37 letih upravičeno imamo za legendo.
Pomembno se je vedno znati pobrati
Predvsem pa človek, ki se je znal po vsakem padcu pobrati, znova najti pravo smer in zmagovati. V svet vrhunskega športa je vstopil mlad, neizkušen, vsega je bilo preveč naenkrat. Od desetega leta naprej je potoval, živel na poti, med tekmami in treningi. S sedemnajstimi leti je postal svetovni prvak, leto kasneje, leta 1998, je uspeh ponovil. Potem se je zelo zgodaj tudi poročil, njegova žena Renata je rodila prvega otroka. Sledilo je obdobje, ko nikakor ni mogel najti pravega občutka in mnogi so ga odpisali. To se pogosto dogaja tudi v tujini, pove nekdanji svetovni prvak, le redko kateri nekdanji tekmovalec lahko danes živi izključno od denarja, ki so ga prinesli tekmovalni uspehi.
Strah pred neuspehom
Najbolj pogost strah med mladimi tekmovalci je strah pred neuspehom. Mladi so lahko na treningih izjemni, na tekmovanjih pa povsem odpovedo. Zato se je treba z njimi ukvarjati, jim pokazati pot, se z njimi pogovarjati in jim razložiti, na koga se lahko obrnejo, ko se znajdejo pred takimi težavami. Vsega tega v časih Primoža Peterke ni bilo. Takrat so reprezentance v večini opazovale delo avstrijske izbrane vrste in se učili od njihovega strokovnega vodstva. Danes se učijo od nas, pove nekdanji zmagovalec novoletne turneje.
Rivalstvo z Dietrom Thomo je bilo umetno ustvarjeno
Vloga medijev v športu je pomembna, poudari. Brez njih ne bi bilo sponzorjev, brez denarja pa ne tako kvalitetnih treningov in opreme. Vendar pa vsi mediji svojega dela ne opravljajo korektno, pove. Zgodilo se mu je celo to, da so ga poklicali z vprašanjem, na katerega ni želel odgovoriti. Nato so mu rekli, da če ne bo odgovoril, bodo pač napisali sami, po svoje. Podobno je bilo z domnevnim rivalstvom med njim in Nemcem Dietrom Thomo. Z njim nikoli ni bil v slabih odnosih, še več, dobro sta se razumela in tudi zdaj sta prijatelja, občasno se tudi srečata na tekmovanjih. Celo sodelovala sta, saj Dieter Thoma dela za eno izmed nemških televizij. Podobno je z Andreasom Goldbergerjem, Nicolasom Dessumom, Kazuyoshijem Funakijem in drugimi.
Občutek je vse
Občutek je pri skokih vse. Ko ga imaš, imaš tudi samozavest. Preprosto veš, da boš zmagal. Še preden skočiš. Tudi če tekmec pred teboj skoči v sam ‘poden’ skakalnice, veš, da boš skočil še dlje. Ta občutek je Primož imel in ga dobro pozna. Prepričan je, da ga ima zdaj tudi Peter Prevc. Vprašanje pa je, koliko časa traja. Ko enkrat izgine, se le redko komu uspe vrniti nazaj v enaki formi, kakršno je imel. In takrat se pogosto zgodi, da nekdanjemu junaku javnost obrne hrbet, mediji izgubijo zanimanje in za nekatere to pomeni hudo preizkušnjo. Na to moraš biti pripravljen, ker se zgodi prej ali slej, pove Primož Peterka. Prej ali slej se neha. Zato bodi normalen, tudi ko ti gre vse kot po maslu. To je kredit za naprej, doda. Tudi na to danes mlade tekmovalce pripravljajo.
Pomočnik trenerja ženske reprezentance
Zdaj deluje kot pomočnik trenerja ženske skakalne reprezentance. Vzdušje v ekipi je izjemno in tekem v Ljubnem ob Savinji se zelo veseli. Zelo je zadovoljen tudi s svojimi varovankami, saj se redno uvrščajo med najboljše. Kar je PLanica pri moških, je Ljubno pri dekletih, pove. Obiskovalcev je vsako leto več in vzdušje je izjemno. Da bi na ženske tekme prišlo toliko gledalcev kot na moške, se mu ne zdi verjetno. Ker nimajo tradicije, moški pa nastopajo že dolgo vrsto let. A to ne pomeni, da morda nekoč ne bo tako.
Ali žirija res odloča o zmagovalcu?
Vpliv žirije in vodstva tekmovanja je velik, pove. Včasih njihove odločitve prinesejo več koristi enemu, drugič drugemu tekmovalcu. Vendar na koncu sezone vedno zmaga najboljši. Verjame, da bo tudi letos tako. Pred tremi dnevi poletov v Vikersundu na vprašanje, ali bo morda padel nov svetovni rekord odgovori, da upa, da ne. Želi si, da bi padel v Planici, saj se mu zdi prav, da se rekord vrne v Slovenijo. Sicer so zdaj skoki bolj varni, doda. Skakalnice so drugačne, oprema je boljša in dovoljuje bolj agresivno skakanje. Verjame, da se bo meja dolžine poletov še povečevala.
Zdaj je srečen
Skoki so bili, so in bodo del njegovega življenja. Po koncu tekmovalne kariere se je hitro priključil ženski reprezentanci. Ob vsem tem ni nikoli pozabil na svojo družino, ki mu je stala ob strani. Zdaj je srečen, pove. Njegovi otroci šele zdaj, ob uspehih Petra Prevca spoznavajo, kako velik športnik je njihov oče nekoč bil. Njegovi hčerki se ukvarjata s skakanjem, kar podpira. V njune treninge in delo trenerjev se ne meša, pomaga pa s prevozi. Ob zaključku pogovora se je zahvalil vsem tekmovalkam in tekmovalcem, zaradi katerih smo lahko ponosni, da smo Slovenci. Tako, zaključimo, kakor smo bili nekoč mi za vse to hvaležni njemu. In smo mu še danes.
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz bogate športne kariere nekdanjega dvakratnega svetovnega prvaka in zmagovalca novoletne skakalne turneje.
Hitrost imajo nekateri v krvi, pa naj bo to na dveh nogah oziroma smučeh ali na štirih kolesih. Tako je tudi pri gostu tokratnega Nočnega obiska Alešu Preku, ki je bil najprej slovenski reprezentant v alpskem smučanju, a ga je pot odpeljala v svet dirkaškega športa, kjer je bil večkratni državni prvak v kartingu, nato pa tudi v gorskohitrostnih dirkah, v katerih je osvojil tudi naslov evropskega prvaka. Po začetku letošnje sezone v tej zvrsti dirkanja se bomo z Alešem Prekom pogovarjali o stanju dirkaškega športa pri nas, občutenju hitrosti in o tem, ali slovensko dirkaštvo mednarodni sceni ob pomanjkanju sponzorjev lahko ponudi šampionskega voznika.
Badminton nas kot igra in rekreacija spremlja skozi življenje, še posebej v času poletja. O badmintonu kot športni rekreativni igri in tudi kot vrhunskem tekmovalnem športu bomo govorili v nočnem programu. K voditelju Zoranu Turku v Maribor se bosta pripeljala gosta iz Nemčije: trikratna nemška prvakinja, evropska prvakinja in udeleženka Olimpijskih iger Olga Konon in naš slovenski reprezentant, diplomant Fakultete za šport v Ljubljani in vodja mednarodne badmintonske akademije v Nemčiji, sicer domačin Zgornje Kungote pri Mariboru, Alen Roj. Gosta sta organizatorja in bosta te dni tudi vodeča na tamkajšnjih poletnih dnevih badmintona za otroke in odrasle.
Ti si moja ljubezen, Nora misel, Lastovka, Zlati prah imaš v očeh so zimzelene uspešnice iz zlatih let slovenske popevke. To so Eldine pesmi, ki so večno žive zaradi njene interpretacije, njenega specifičnega glasu, in ker je vanje dala del sebe. Elda Viler ne prepeva samo popevk, obožuje šanson, rada ima jazz. Ko se ozira na uspešno glasbeno kariero pravi, da ji je uspelo, ker je imela srečo, da je sodelovala z izvrstnimi pisci glasbe in besedil, pa tudi, ker ji ni manjkalo poguma, ker je trdo delala in vztrajala. O glasbi, poeziji, vzponih in padcih; »včeraj, danes, jutri« z Eldo Viler v nočnem programu na pragu poletne noči. Pred mikrofon jo je povabil Bojan Leskovec.
Mojca Celin je svojo poklicno pot začela kot profesorica estetike na čipkarski šoli v Idriji. Zaveda se svojih korenin in čipko kot pomemben element kulturne dediščine plemeniti v svojih kreacijah. Življenje s svojimi zgodbami je neskončna inspiracija, pravi. Tako z ritmom dneva nastajajo tudi njena mojstrsko krojena ženstvena oblačila. Z njimi nagovarja in sporoča, kdo smo, od kod prihajamo in kakšna je naša identiteta. Diplomirana modna oblikovalka, predsednica zadruge oblikovalcev Zoofa Mojca Celin bo gostja Eve Longyke Marušič v Nočnem programu.
Več kot 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo morja. A skoraj bi lahko rekli, da bolje poznamo Lunino površje kot morsko dno. Le redki izbranci imajo namreč priložnost za raziskovanje čudovitih morskih pokrajin in spoznavanje podvodnih rastlin in živali. To s kančkom adrenalina v človeku zagotovo razvname strasti in pusti neizbrisen pečat. Prevzelo je tudi Matjaža Repnika – v potapljanje se je zaljubil tako močno, da je učenje potapljanja postalo tudi njegov poklic. Svojo zgodbo bo v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj delil na začetku ponedeljkove noči.
Prve minute nedelje bodo povsem v znamenju krasa. Na nočni obisk prihaja prof. dr. Tadej Slabe, geograf, krasoslovec, speleolog, športni plezalec in od leta 1995 tudi predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Med drugim je bil pobudnik in soustanovitelj študija krasoslovja, Mednarodne krasoslovne akademije, Središča za raziskovanje krasa in Kraškega okoljskega laboratorija v Kunmingu na Kitajskem. Proučuje kraške pokrajine malodane po vsem svetu– od Brazilije in Kube do Vietnama in Irana. O zgodbah in izkušnjah, ki so se izoblikovale v letih raziskovanja, pa o mejnikih in izzivih v krasoslovju, kakršen je tudi naslov 25. Mednarodne krasoslovne šole, ki se bo odvijala prihodnji teden, bo prof. dr. Tadeja Slabeta povprašala Mojca Delač.
Mladinski center Podlaga s svojimi aktivnostmi polni prosti čas izjemno široki skupini mladih občanov Sežane: v dnevni center prihajajo predvsem osnovnošolci in srednješolci, tiste, malo starejše, bolj privlačijo koncerti, predavanja, razstave in različne kreativne akcije. Franja Čok, koordinatorka mladinskih programov v MC Podlaga, pravi, da ima vsaka skupina sežanske mladine svoja pričakovanja in interese, a bi težko rekla, da zanje veljajo v družbi prisotni stereotipi o neaktivnosti in odtujenosti. Kako do mladih pristopajo, kako jih vključujejo v različne aktivnosti neformalnega izobraževanja, kulturno in zabavno dogajanje, kaj jih najbolj zanima in kako bodo mladim v Sežani popestrili poletje? To so le nekatera vprašanja, ki jih bo v Nočnem obisku zastavila Janja Novoselc.
Nocojšnjo gostjo nočnega programa Tuaregi kličejo Hči puščave. Pri nas sliši na ime Mira Delavec Touhami, ima dva doktorata in je zaslužna, da o Josipini Turnograjski vemo veliko več, kot bi sicer. Z voditeljem Juretom K. Čoklom bosta skušala najti tudi odgovor na vprašanje, zakaj je puščava lahko v svoji skrivnostnosti tako privlačna.
Na nočni klepet prihaja doktorica Eva Škobalj. Je profesorica španskega jezika, zaposlena na Prvi gimnaziji v Mariboru. Govorili bomo o knjigi Čuječnost in vzgoja, gostjo pa spoznali tudi ob mnogih aktivnostih, saj sodeluje pri organizaciji in vodenju odmevnih kulturnih dogodkov in festivalov, se udeležuje mednarodnih konferenc, predava ter vodi seminarje in delavnice za mladino, starše in učitelje na teme urjenje čuječnosti, reševanje konfliktov v razredu, kolektivu in v domačem okolju. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.
V nočnem pogovoru tokrat gostimo Tamaro Smonker, osebno trenerko in lastnico licenčne vadbe, imenovane »Shapeboxing«. Gre za posebno mešanico vodene vadbe in borilnih veščin, v kateri se združujejo moč in funkcionalnost ter tehnika in eksplozivnost. Komu vse je Shapeboxing namenjen, kaj so njegove posebnosti in kako je Tamara sploh prišla do ideje zanj, bo voditelju Juretu Čepinu povedala po polnoči.
Na vrata radijskega studia bo tokrat potrkala ljubezen. Milena Pleško je strokovnjakinja za povezovanje samskih s certifikatom. Znanje in način dela je osvojila v Angliji in pri nas ustanovila prvo certificirano agencijo Matchmaking v Sloveniji, ki deluje izključno na osebnem nivoju. Če ste tudi vi med tistimi, ki prave ljubezni še niste našli, ali med srečneži, ki ste jo, pa vas zanima, kaj vse je pomembno pri tovrstnem spoznavanju, kako odkriti smo Slovenci pri opisih svojih dobrih in slabih plati in kaj sploh iščemo pri želenem partnerju, potem ne zamudite nočnega pogovora gostje Milene Pleško z voditeljico Tadejo Bizilj.
Ob povečani uporabi hladilnih naprav, sploh zdaj v toplejšem delu leta, verjetno le malokdo pomisli, kakšno obremenitev za okolje prestavljajo te in kako bi se lahko hladili tudi na drugačen, alternativni način. Jaka Tušek, podoktorski raziskovalec Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko Fakultete za strojništvo, je s svojo ekipo kot prvi na svetu izdelal in eksperimentalno ovrednotil regenerativni elastokalorični hladilnik. S tem je dokazal, da tudi za industrijo prihaja čas za nove odzive na hitro rast svetovnih potreb po hlajenju in za zmanjševanje vpliva na okolje. Po polnoči se bo z njim o razvoju alternativnih hladilnih tehnologij pogovarjala Ana Skrt.
ztok Novak Easy je na nočni pomenek povabil avtorja glasbe, aranžerja, producenta in zborovodjo piranskega pevskega zbora Georgios, Saša Fajona.
Nedavno se je odprl 25. Bienale oblikovanja z naslovom Daleč, tako blizu. Tako kot je v svojem izhodišču na teren napotil oblikovalce in njihove sodelavce, bo tudi obiskovalce izbezal iz cone udobja in jih popeljal v različne kraje Slovenije: v gozdove, v kraško podzemlje, v rudarske revirje, na panonske ravnice, na obalo in v slovenske Alpe. Da srečajo in spoznajo projekte tam, kjer so nastali. V krajih, ki se jih razprave o prihodnosti le redko dotaknejo. Skupna razstava sicer stoji v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, a vsi so na ogled tudi v sedmih krajih, v katerih so nastali: Grosuplju, Kočevju, Kobaridu, Lendavi, Trbovljah, Piranu in Ljubljani. Na nočni obisk prihaja ena od dveh avtoric zasnove letošnjega Bienala, arhitektka in kustosinja v Muzeju, ki je s sodelavci pogumno prevetrila usmeritev in poslanstvo najstarejšega oblikovalskega bienala v Evropi. Majo Vardjan je v radijsko noč povabila Nada Vodušek.
Festival Lent letos beleži 25 let delovanja. Ali mu bo kljub številnim težavam uspelo ohraniti prvotno zagnanost ekipe, ki jo poganja predvsem želja po razvoju mesta? Bodo iz malega mesta Maribor skušali v teh nekaj dneh narediti veliko mesto? Bo to spet največji slovenski festival na prostem in eden največjih v Evropi, ki bo Maribor v prvih počitniških dneh spremenil v mesto mladosti, sproščenosti, igrivosti, kreativnosti in družabnosti? O vsem tem se bo voditelj Zoran Turk pogovarjal s predstavnikom organizatorjev Borisom Črničem.
Na Nočni obisk prihaja igralka Ana Urbanc. Ljubljančanko, ki dela v mariborski Drami, bomo vprašali, ali so sladki trojanski krofi in kako v delovnem vsakdanu poskrbi, da ne izgubi same sebe. Povedala bo tudi, ali se bolje znajde v komediji ali tragediji, saj je Žlahtna komedijantka, Borštnikova in Severjeva nagrajenka. Ana Urbanc pravi, da je srečna, če lahko naredi prostor novim izkušnjam, ki prihajajo. Za eno bo priložnost že nocoj po polnoči. Na nočni klepet jo je povabil Iztok Konc.
Nocoj bomo v nočnem programu globoko in sproščeno zadihali. Naša gostja bo Barbara Tanze, ki pevce, govorce in športnike uči umetnosti pravilnega dihanja s tehniko MDH dihalne koordinacije. Operna pevka, profesorica za dikcijo in inštruktorica zdrave uporabe diha in glasu se nam bo pridružila v zanimivem klepetu malo po polnoči. Pred mikrofon jo je povabila Mateja Perpar.
Pevka s prepoznavnim glasom, Alya, v slovenskem glasbenem prostoru ustvarja že več kot desetletje. Vendar je za to, da ostajaš na vrhu glasbenih lestvic, kot to uspeva mladi Mozirčanki, potrebno veliko dela. Koliko truda in napora je potrebno, da se skladba prebije na sam vrh poslušanosti v državi, bomo vprašali gostjo, ki te dni po državi uspešno promovira svoj aktualni poletni hit. Alyo je na Nočni obisk povabil Sandi Horvat.
Za trdoživo, komunikativno, vedno nasmejano in energično Viko Potočnik vprašanj nikoli ne zmanjka. Mladinska funkcionarka, nekdanja poslanka v zvezni jugoslovanski skupščini, poslanka v slovenski skupščini, ljubljanska županja, zdaj pa dolgoletna direktorica Pionirskega doma v Ljubljani – vmes pa ogromno zgodb, izkušenj in spominov – se bo spominjala 80tih, razmišljala o zatonu LDS, pisanju zgodovine, vlogi žensk in o življenjskih radostih in bitkah. Je aktivna politika pozabljena, bo eno od vprašanj Darje Groznik po polnoči.
Primož Rojc iz Dolnjega Zemona pri Ilirski Bistrici sodi v mlajšo generacijo, pa vendar je posredni pripovedovalec zgodb iz preteklosti. Je vnet zbiralec pričevanj iz daljnih časov, raziskovalec kulturne in zgodovinske dediščine domačega ter bližnjih krajev, obuja stare običaje, zapisuje pozabljene zgodbe in zbira razglednice Ilirske Bistrice in stare fotografije. Je ustanovitelj Kulturnega društva Dolnji Zemon, ki skrbi, da kraj ostaja živ in obenem ostaja zvest tradiciji prednikov. Njegov najljubši čas pa je pustni čas, je še povedal za uvod v pogovor, ki ga bo v nočnem programu vodila Barbara Kampos.
Neveljaven email naslov