Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Živalski vrt doma
Nika Leben ima doma okoli 75 živalskih vrst. Njena živalska družina šteje okoli 100 članov, seveda ne šteje skupin živali iste vrste, na primer polžev in ščurkov. Ima tudi kuščarje, pajke in kače. Zaradi številnih eksotičnih živali se ne počuti drugačno, ji pa živali dajejo veliko. Začela je tako, da je bila živalim najprej namenjena ena soba. Zdaj živali kraljujejo v kar štirih, sicer pa živali v njenem domu srečamo povsod. Njena družina ji pri tem pomaga in jo podpira, s takim načinom življenja so se sprijaznili. Tudi njen mož je biolog. Prve živali so sprejeli navdušeno. Seveda pa vsi člani do vseh živali nimajo enakega odnosa – nekomu so všeč bolj, drugim manj. A vse živali imajo prijeten in udoben dom.
Razbijanje stereotipov
Veliko svojega časa posveča predstavljanju živali otrokom. Otroci doživljajo na primer kače brez zavor, brez strahu. Starejši, ki že imajo pridobljene vzorce obnašanja in torej tudi odnosa do živali, imajo pogosto povsem napačno predstavo. Strah, ki ga imamo do nekaterih živali, je namreč pridobljen in ne prirojen. To je posledica napačne vzgoje, sploh kar se tiče kač. Te so zelo nežne, občutljive. Tudi otroci, ki se kač bojijo, niso pa jih še nikoli otipali, so presenečeni, kako prijetne živali kače so. In ne, niso mrzle. To, da preganja strahove je njeno poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja. Kadar je strah premočan, se je treba preganjanja strahu lotiti počasi in strokovno, sicer se lahko strah še poveča. Ko ljudje strah premagajo, so ji zelo hvaležni.
Previdni gasilci
Tudi gasilci, ki imajo občasno opravka s kačami, ki zaidejo v domove ali javne prostore povedo, da je treba s kačami ravnati še posebej previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodbe plazilca. Žival je lahko krčevita, lahko se ovije predmeta ker jo je strah. Zato je rokovanje s kačami vedno nežno, previdno in počasno. Prav rokovanju z živalmi tudi v okviru društva Bioexo vsako leto posveča veliko pozornosti. Ocenjuje, da je v Sloveniji okoli 10.000 eksotičnih živali v zasebni lasti. In število narašča.
Pred nakupom vedno preverimo dovoljenje rejca
Prostorodnih živali pri nas ne smemo prodajati. Zato je ob nakupu treba preveriti, od kod žival izvira in ali ima rejec oziroma prodajalec ustrezne dokumente, ki mu to dovoljujejo. Tako lahko kupimo zaščiteno žival, vendar le, če je bila vzrejena in ne gre za žival, ki je bila ujeta v naravi. Nujna je tudi ocena tveganja, če bi žival ušla na prostost. Nekatere vrste se namreč lahko hitro prilagodijo našemu okolju in začnejo ogrožati domače vrste. V tem primeru lahko določena vrsta živali postane invazivna. Za večje zveri in primate je stvar seveda povsem drugačna, te se lahko uvaža oziroma kupuje edino v primeru, da gre za živalski vrt. Nujno pa moramo vedeti, da je žival naša od nakupa vse do njene smrti. Pri kačah je to lahko tudi 20 ali več let.
Drugačni za drugačne
Živali so lahko tudi terapevti. Opaža, da ljudje, ki se počutijo ali so drugačni od ostalih, raje izberejo eksotične ali neobičajne domače ljubljence. Zaradi zbujanja pozornosti tako žival izbere le redko kdo. Otroci, ki so bili problematični, so v stiku z živalmi postali bolj mirni in so našli smisel v skrbi za žival. Izboljšala se je tudi njihova samopodoba. Všeč ji je citat ‘otroci, ki jih naučiš skrbeti za eksotično žival, ne bodo nikoli imeli ne časa ne denarja za mamila‘. Živali lahko izboljšajo marsikateri odnos. In kdaj je primeren trenutek, da otrok začne skrbeti za žival? Enostavno – takrat, ko jo neha nositi k ustom in jo skušati pojesti, pove. Preden se odločimo za tako spremembo svojega življenja in življenja živali, ki bo postala nov družinski član, se je vedno dobro posvetovati z ljudmi, ki take živali imajo ali strokovnjaki. Tudi to je naloga društva Bioexo.
Nesreče se dogajajo, a so redke
Največ nesreč se zgodi pri hranjenju živali. V večini primerov gre za ugrize, ki pa niso nevarni, razen če gre za strupene živali. Ljubitelji imajo vedno več informacij, pomoč je na voljo tako na spletu kot tudi pri strokovnjakih. Previdnost ni nikoli odveč, v primeru strupenih živali pa je prav, da nas je vsaj malo strah, pove. Te živali zahtevajo posebno pozornost in niso za začetnike. Lansko leto je na primer veliko pozornosti zbudil primer, ko je svetovno znanega rejca kač pičila klopotača. K sreči hujših posledic ni bilo.
Nika Leben si želi, da bi za svoje živali imela večji prostor, kjer bi bile lahko na ogled. Želi si širiti pozitivni odnos do njih. Nočni obisk je zaključila z mislijo Mahatme Ganhija:
“Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek lahko sodimo po odnosu, kakršnega ima ta narod do živali.”
Dodala je še osebno misel:
“Moč izvira iz modrosti in razumevanja naše vloge v veliki skrivnosti in iz spoštovanja vsakega živega bitja kot učitelja.”
Boštjan Colarič je leta 2022 v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Pismo sebi, za katero je lani prejel nagrado za najbojšo samozaložniško knjigo. V utemeljitvi so zapisali, da je po obsegu že kar pošten in zajeten roman, ki bralca kar presune. Z Boštjanom Colaričem, ki zna tudi tesariti in si je sam, s svojimi rokami, zgradil tudi hišico, se je za nocojšnji Nočni obisk pogovarjala Urška Krišelj Grubar.
Turizem smo ljudje - je slogan legendarne kampanje za promocijo turizma v Sloveniji v osemdesetih letih. Vodniki in vodnice so osebe, ki so lahko prvi in zadnji stik turistov z našo državo. Z eno bolj dejavnih lokalnih turističnih vodnic v slovenski Istri, Ireno Pahor, se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Tjaša Škamperle.
Nočna gostja na Prvem je pevka, avtorica številnih besedil v narodno-zabavni glasbi, klarinetistka in saksofonistka iz Ljubečne pri Celju Vera Šolinc. Leta 1997 je postala stalna članica Gašperjev, s katerimi je v družbi Slavka Avsenika obredla odre po širni Evropi in ima na to obdobje najlepše spomine.
»Znanost ni igra za fante ali igra za punce, znanost je igra za vse.« To je misel temnopolte ameriške igralke Nichelle Nichols. Hkrati pa tudi naslov poglavja v knjigi, ki sta jo skupaj napisala gosta Nočnega obiska. In kdo to sta? Marina Dermastia in Tom Turk. Skupne strasti ju povezujejo že štirideset let. Oba sta biologa, raziskovalca in predavatelja, sta starša, zdaj že tudi dedek in babica. Več o sebi, vznemirljivih pustolovščinah in odkritjih ter tudi o tistem, česar v njuni knjigi ne piše, sta povedala v pogovoru z Iztokom Koncem.
Razvoj zavesti je bil do sedaj prepuščen stihiji, v prihodnje pa bi lahko bil voden - za vse, ki bi to hoteli. Tako pravi v razširjeni in dopolnjeni izdaji svoje zajetne knjige Razvoj zavesti David Cigoj iz Mirna na Goriškem. Na njegovi spletni strani lahko preberemo, da je novinar, raziskovalec in turistični vodnik. Pred trinajstimi leti je med mirno vožnjo nedaleč od kamnitih balvanov Stonehengea v Angliji doživel neke vrste razsvetljenje ali natančneje uvid, je prepričan. Da bi ta preblisk bolje razumel in raziskal se je odločil za doktorski študij sociologije, pri čemer ga zanima predvsem relacija med družbenim in psihološkim razvojem posameznika. Več nam bo David Cigoj povedal v nočnem obisku. Poklepetali bomo tudi z najboljšim poročnim fotografom na svetu, opazovali in poslušali ptice ter izvedeli, kako se na Goriškem pripravljajo na 250-o obletnico rojstva duhovnika, alpinista in humanista Valentina Staniča. Seveda pa smo v tokratnem nočnem programu, ki ga je pripravil Valter Pregelj, poskrbeli še za druge zanimive in aktualne vsebine.
Pa nas je zima le obiskala. Če greste ven, so ob teh temperaturah obvezni kapa, šal in rokavice, če pa ste rajši kar doma na varnem in toplem, pa zadošča radio. Da imate neko zvočno kuliso, da niste ob delu ali opravkih čisto v tišini. V poznih urah pa se sploh prileže. V svojo družbo spet vabi Mojca Blažej Cirej.
Nočna gostja bo Tina Saražin, ki je pred kratkim izdala svojo prvo tipanko. Njen prvi pravljični lik, ki ga je kasneje spravila tudi na oder, je začel nastajati v srednješolskih letih. Prav dijaki pa so tisti, s katerimi se v zadnjih letih v okviru mednarodnega projekta What the future wants -Kaj prihodnost želi, tudi v okviru koprske knjižnice, pogovarja in osvešča o pasteh v digitalnem svetu. Na nočni obisk jo je povabila Tjaša Lotrič
Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec minulega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, sicer direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena zgolj trideset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala? Odgovore prinašamo v pogovoru z Rahelo Hojnik Kelenc, s katero se je v Lendavi pogovarjal Sandi Horvat.
V prvi uri nočnega programa Radia Slovenija, ki tokrat poteka iz studia Radia Koper, sledi sila zanimiv pogovor. Z nami bo prvi par Slovenije- predsednica Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar. Z njima se pogovarja Nataša Benčič.
Tokratni nočni pogovor nas je popeljal tja, kjer Brkini poljubijo Kras. V tamkajšnji vasi Rodik že več kot 120 let deluje družinska gostilna Mahorčič, kjer so se nekoč ustavljali predvsem furmani, danes pa tam dobrojedce navdušujejo kulinarične stvaritve Ksenije Krajšek Mohorčič. Kako se je diplomantka Fakultete za upravo znašla v kuhinji in dobila naziv najboljše slaščičarke, kakšna je njena kuharska filozofija, kako sodeluje z lokalnim okoljem in koliko ji pomenijo odlične ocene svetovno znanih kulinaričnih vodnikov, je Ksenija Krajšek Mahorčič voditeljici Andreji Čokl povedala v Nočnem obisku po polnoči.
V nočnem programu boste slišali pogovor z Eduardoom Strauchom, enem od preživelih letalske nesreče v Andih leta 1972. Na tistem avionu je bilo na začetku poti 45 mladih ljudi ljudi, 16 jih je na gori v izjemnih razmerah preživelo 72 dni. Po desetih dneh so jih nehali iskati in to so preživeli slišali po radiu. A so se s pomočjo dveh tovarišev, ki sta zmogla izjemno desetdnevno naporno pot v civilizacijo, rešili. V nadaljevanju noči boste med drugim slišali še pogovor s članoma ene najbolj priljubljenih skupin pri nas, Joker Out, spoznali boste zgodbo ribiča Mirča, slišali pa boste tudi praznični koncert kraškega kantavtorje Boštjana Pertinača. Nočni gostitelj bo Andrej Šavko.
Po polnoči smo gostili 27-letnega pevca, kitarista, avtorja besedil in glasbe Žana Serčiča. Žan je doma iz majhnega (in kot pravi sam – najlepšega) mesta na Štajerskem – Lenarta v Slovenskih goricah. Pri šestnajstih letih se je prvič predstavil javnosti v oddaji Slovenija ima talent. Od takrat naprej redno polni dvorane in prizorišča, kjer nastopa. Zadnja noč, Naj me vzame, Letim in Snežinki so samo nekatere uspešne skladbe iz njegovega desetletnega ustvarjanja. Glasbenik Žan Serčič in voditelj Andrej Hofer vas vabita k poslušanju Nočnega obiska.
Na nočni obisk je prišla Mojca Pepelnik, pobudnica krvodajalske akcije Vijol'čna kri za vse ljudi; sanjačica, ki slavi vsak dan življenja; velika ljubiteljica športa in Nogometnega kluba Maribor, ki opisuje športne vzpone in padce na spletnem mestu Utrinki vijolice. Želi si več dialoga v vseh sferah življenja in da bi se navijači Maribora in Olimpije združili v podpori slovenske nogometne reprezentance.
Povezali se bomo s slovenskimi pevkami in pevci ter preverili utrip na njihovih silvestrskih zabavah po Sloveniji. Vas zanima, kako v novo leto vstopijo v Berlinu, Beogradu, Bangkoku, Washingtonu in Rimu? Dopisniki RTV Slovenija pripravljajo praznične razglednice, tudi s skladbami iz teh mest, ki ne manjkajo na novoletnih zabavah. Nasmejali se boste lahko napakam radijskih napovedovalcev, se veselili športnih dosežkov v letu 2023, preleteli bomo samo dobre novice iz Informativnega programa, ter se povezali tudi z Regionalnima centroma v Mariboru in Kopru ter dopisniki po Sloveniji. Da bosta večer in noč začinjena z dobro, predvsem slovensko glasbo, bosta poskrbela Matej Jevnišek in Aida Kurtović, ki bosta skladbe izbrala.
Na nočni obisk prihaja zdravnica Irena Lovšin, pediatrinja iz izolske bolnišnice, ki jo poznamo tudi kot navdušeno glasbenico, dolgoletno violinistko v Obalnem komornem orkestru, ki letos zaokroža svojih 40 let delovanja. Z njo se bo pogovarjala Janja Lešnik …
Karmen Ponikvar je že davno začutila, da ima v sebi neko posebno notranjo moč, da zna prisluhniti. Po končanem študiju pedagogike, andragogike in družinske terapije in delu z učenci na dveh šolah je v sebi začutila, da še najbolj čuti glasbo, da se najlažje izraža prek nje. Tudi tema njenega magisterija je bilo zdravljenje z glasbo. Leto 2020 je bilo zanjo prelomno, zaprta je bila v svoji sobici, si kupila prvi sintesajzer in raziskovala sintezo zvoka, začetke eksperimentalne glasbe, kompozicije in bila povsem navdihnjena. Zdelo se ji je »ta svet je moj, je nekaj, česar mi ne more vzeti nihče, to je zares moje«. Zdaj na Nizozemskem študira elektroakustično kompozicijo. Je izredna, empatična poslušalka. Sliši vibracije narave. Ob njenem študiju nastaja ogromno terenskih posnetkov, prav v teh dneh snema zvok cementa in kamna na Plečnikovem stadionu. Vse v sebi nosi zvok, tega potem vplete v glasbeni zvočni sprehod. Zvoki so zanjo močna čustva, z njimi skuša pričarati vse, od spominov, nostalgije, globokih občutij. Njeno izrazito čustveno dojemanje sveta, ne le zvočnega, preliva v glasbo, ki je lahko zelo zdravilna. Sanja o tem, da bi nekoč ljudem in naravi pomagala z zvokom. Njena gostiteljica je Vesna Topolovec.
Na nočni obisk po polnoči prihaja Jurček Žmauc organizator nedavne odmevne predstavitev slovenske kulinarike na zahodni obali Združenih držav Amerike. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar.
V Cankarjevem domu je na ogled razstava Slovenski punk in fotografija. Pravkar je izšla obsežna monografija o Radiu Študent, Brez nagobčnika že od 1969. Trenutek, da v goste povabimo rockovskega kritika, publicista, aktivista, t.i. jahača plošč in filmarja, se zdi več kot pravšnji. Ne zato, ker se je rodil istega leta kot RŠ, četudi se rad pošali, da je leto 1969 najboljši letnik v 20. stoletju. Seveda je velik del svoje mladosti preživel na radiu, se tam kalil, bistril in ostril, mnogotere anekdote so se mu zapisale v spomin. Negova ljubezen do avtentične rock glasbe in raziskovalni duh botrujeta številnim glasbenim kritikam, pa tudi knjigam, ki razkrivajo in popisujejo nekatera pomembnejša obdobja. Denimo znameniti glasbeni festival Novi rock. Tudi za monografijo o RŠ-u je prispeval obsežno besedilo. Naslovil ga je Posebno psihično stanje. O tem in še marsičem drugem se z Igorjem Bašinom pogovarja Nada Vodušek.
V času praznikov so nekateri polni pričakovanj, načrtov, kako bodo spremenili svoje življenje, kam bodo šli, drugi pa se ob poplavi lučk in vrvenju množice čutijo še bolj osamljene. Za vse velja, da smo zmenjeni, da se po polnoči s sobote na nedeljo slišimo. Da povejo, kaj jih veseli, česa si želijo, katere skrbi jih žulijo in s kako šalo spodbudijo, da se vsi skupaj nasmejemo. Brez humorja bi bilo življenje puščobno.
Letošnji novinarski festival Naprej, ki ga pripravlja Društvo novinarjev Slovenije, se je tokrat ustavil tudi v Kopru. Le lučaj od nekdanje meje s sosednjo Italijo in le lučaj od sosednjega Trsta, smo se med drugim pogovarjali o manjšini in večini, pa o domovini in njenem odnosu do slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. Z mojima sogovorkama - novinarko in urednico na Primorskem dnevniku, predsednico Slovenskega kluba ter aktivno članico v Enotnem novinarskem sindikatu Poljanko Dolhar in dopisnico iz zamejstva Radio televizije Slovenija Špelo Lenardič - smo razmišljale o razlogih, zakaj se še vedno čudimo, da v Trstu in Gorici govorijo tudi slovensko, pa o vlogi medijev na eni in drugi strani nekdanje meje.
Neveljaven email naslov