Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Masovna pridelava hrane predstavlja enega izmed največjih pritiskov na okolje, od pridelave do dostave in prodaje. Ob podatku, da se kar tretjina vse pridelane hrane na svetu vsako leto zavrže ali izgubi, se marsikomu dvigne pritisk, vedoč, koliko ljudi na svetu strada. V Evropi vsako leto zavržemo okoli 88 milijard ton hrane, kar predstavlja strošek v višini 143 milijard evrov. Vsak Slovenec letno zavrže 73 kg hrane. Pametno upravljanje s hrano tako predstavlja enega izmed največjih okoljskih izzivov sodobnega sveta. Kako se z njim spopasti, bo tema pogovora po polnoči, ko bo voditeljica Lea Ogrin pred mikrofon povabila Uršo Zgojznik iz organizacije Ekologi brez meja.
“Tečem, da pomagam”, je moto ekstremnega tekača in triatlonca Bogomira Dolenca, podpornika športno humanitarnega društva Vztrajaj – Never give up in organizatorja različnih športnih in dobrodelnih dogodkov. Prav v teh dneh je sredi prireditve “10 krogov za 10 nasmehov”, kjer želi v desetih dneh preteči 10 maratonov na različnih stadionih po Sloveniji. S tekom zbira denarna sredstva za socialno kuhinjo in upa, da bo vsaj nekaterim brezdomcem omogočil topel obrok. Bogomir Dolenc bo gost Darinke Čobec takoj po polnoči.
Razmišljanje o zdravi prehrani je tako rekoč ena izmed zapovedi sodobnega življenja. Ketogena dieta, v kateri izrazito omejimo ogljikove hidrate, povečamo pa vnos maščob, še zdaleč ni nekaj novega. Z uživanjem maščob do vitkosti in dobrega počutja se sliši kot oglas za čudežni prehranski dodatek, ampak tako piše v podnaslovu knjige »Bemu mast«. Avtorja Gašper Grom, diplomirani dietetik in kuharski mojster Jakob Polajžer prihajata na nočni obisk. Kaj pomeni zdravo prehranjevanje, koliko nas stane, imamo sploh dovolj časa za to, kako se globalizacija odraža na naših krožnikih in zakaj še vedno verjamemo v čudežne tabletke za vitkost, po polnoči na Prvem z voditeljem Bojanom Leskovcem.
Zadnji ponedeljek v maju začenjamo z mešanico gledališča in retoričnih spretnosti, na nočni obisk namreč pridejo člani Improvizacijskega gledališča Ljubljana. Peter Frankl, Vid Sodnik in Juš Milčinski so moči združili v raznoliko performersko zasedbo z željo po profesionalnem delu na področju gledališke improvizacije. Redno nastopajo po vsej Sloveniji, aktivni so tudi v tujini, za svoje ustvarjanje pa so prejeli več nagrad. Podrobneje jih boste spoznali po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Vesna Potočar Godnič bo po polnoči gostila Marina Medaka, kapitana veslaške posadke, ki je prečkala Atlantik in edinega Slovenca, ki je opravil to pot.
Vas zanima, zakaj ima gledališka umetnost preroško moč? Kaj se vam dogaja, ko se znajdete sredi gledališkega dogodka? Vas vznemiri, se z njim poistovetite, lahko spremeni vaš pogled na svet? Ste že marsikaj prebrali o Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, a ga niste še nikoli obiskali? Ste vedeli, kdo je njegov idejni oče? Se kdaj vprašate, kaj je retrogardistični postopek v gledališču in se vam odgovor venomer izmika? V nočnem pogovoru bomo šli skozi retrogardo, kozmokinetično gledališče, obrede poslavljanja, postgravitacijsko umetnost, pa tudi skozi mnoge druge reči, ki žarčijo skozi življenje in delo umetnika Dragana Živadinova. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek. Pot v vesolje bo na široko odprta.
Po polnoči bo naš gost Franci Horvat, fotograf, gornik, alpinistični popotnik, samostojni kulturni ustvarjalec na področju fotografije in publicist. Največji delež v njegovem ustvarjalnem opusu predstavljajo fotografski motivi iz narave. Preizkuša pa se tudi z ostalimi zvrstmi fotografije, kot sta portretna in makro fotografija. Že vse življenje je povezan z gorami. Pripovedoval bo o svojem odnosu do fotografije in narave, o lanskem gorniškem podvigu, imenovanem Grintova pot okoli Grintovcev, pa tudi o popotovanju na Kubo in Tajsko. V družbo vas vabi voditelj Teodor Bostič.
Letošnje osrednje slovensko arhitekturno priznanje - Plečnikovo nagrado - so za zasnovo Materinskega doma v Ljubljani prejeli Rok Jereb, Blaž Budja in Nina Majoranc. Strokovna žirija je njihovo delo opisala kot inovativno in domiselno. Zapisali so, da gre za stavbo, v kateri ni nihče zares doma, a se lahko v njej vsi počutijo domače. Nagrajene arhitekte smo povabili na Nočni obisk. V noči s torka na sredo bo z njimi klepetal Iztok Konc.
»Slovenija, učeča se dežela« je slogan letošnjega tedna vseživljenjskega učenja, ki je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v državi. V tem tednu se zvrstijo številni dogodki, ki opozarjajo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Kako je potekal teden vseživljenjskega učenja 2017, ki ga je organiziral Andragoški center Slovenije, se bomo med drugim pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Lendava, Rahelo Hojnik Kelenc. Na nočni klepet jo je povabil Sandi Horvat.
V pomladnih dneh, ko zunaj vse diši in žvrgoli, je prepovedano biti sam in slabe volje. In kako se temu upreti? Pripravite kakšno šalo, napolnite svoj telefon in po polnoči pokličite za kratek klepet voditeljico Mojco. Boste videli, da se bo vse obrnilo na bolje.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kaj oziroma kdo se skriva za besedo ‘influencer’? Sploh imamo slovenski prevod zanjo? Kaj točno je tisto, kar tistim, ki to so, prinaša korist? In kakšno korist imajo tisti, ki influencerja najamejo ali postanejo njegovi pokrovitelji? Velik vpliv na današnji nočni obisk bo imela Urša Drofenik, krajinska arhitektka, fotografinja in gorska kolesarka, ki bo skušala vplivati na vprašanja voditelja Jureta K. Čokla.
Nočni klepet bomo začeli aktivno, z gibanjem. Naša gostja bo Tara Ellina Turk, ki je fitnes vzljubila pri dvanajstih letih, pri 20-tih pa je že poklicna Les Mills inštruktorica. Kaj je Les Mills, kako pomembno je gibanje v našem vsakdanu, katera prehrana je »zdrava in prava«in še več ..po polnoči. Voditelj Robert Zajšek vabi k poslušanju.
Na nočni obisk prihaja biologinja doktorica Anamarija Žagar, ki nam bo predstavila zanimivo življenje kuščarjev. Njena doktorska disertacija o odnosih med dvema vrstama kuščaric in njihovi interakciji z drugimi živalskimi vrstami je lani prejela nagrado programa ‘Za ženske v znanosti’. Doktorica biologije raziskuje ekološka vprašanja skozi opazovanje vedenja in fiziologije kuščarjev. Le to nam namreč lahko pomaga razumeti in predvideti spremembe, ki jih prinašajo podnebne spremembe v prihodnosti. V prostem času pa je Anamarija Žagar tudi predsednica Herpetološkega društva, ki ta petek na območju doline Drage pri Igu organizira poseben dogodek – BioBlitz. Gre za koncentrat raziskovalnega tabora, kjer bodo strokovnjaki v 24h urah skušali poiskati in popisati kar čim večje število vrst. Bliža se namreč 22. maj, Svetovni dan biotske pestrosti. Slovenija se lahko pohvali z visoko biotsko raznovrstnostjo. Vseeno je na rdeči seznam ogroženih živali vključenih 45 % vrst, med drugim več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev. Nekatere izmed slednjih vam bo predstavila nočna obiskovalka dr. Anamarija Žagar. Z njo se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Zadnji film Dejana Baboska prikazuje zgodbo o najstniku, ki podleže propagandi neonacistične skupine. Film je odgovor na nestrpnost v družbi, ki se je začela kazati ob prihodu beguncev v Evropo leta 2015, pove režiser in doda: »Takrat je naenkrat eksplodiralo v medijih, na socialnih omrežjih, v politiki. Naenkrat je privršalo iz ljudi tisto najboljše, humano – pomagati sočloveku – in hkrati tisto najbolj nagnusno v človeku, ko se je začel udejanjati ves ta sovražni govor.« Režiserja in scenarista Dejana Baboska, ki je s filmom Strah zagnal kampanjo ozaveščanja proti rasizmu, fašizmu in ksenofobiji, bo v ponedeljkovem Nočnem obisku gostila Darja Pograjc.
Katera je najpogostejša težava, ki jo ljudje želijo razrešiti s psihoterapevtom? Kakšni smo Slovenci, zadovoljni in prodorni ali nas pretirano ovirata slaba samopodoba in ponižnost? Kako to razrešiti, kakšno pot bo ubral psihoterapevt? In kakšen človek naj bo – kaj stori, če ga pretirano gane nemoč ob poskusih razreševanja zgodbe stranke? Kdo je pravi psihoterapevt, kdo šarlatan, ki bo vse zdravil denimo s čiščenjem čaker? O skrivnostih s psihoterapevtovega kavča z dvema od njih: gostimo Alenko Milič in Tomaža Flajsa.
Gost tokratnega nočnega programa bo , strastni popotnik iz Parecaga pri Sečovljah, ki je v zadnjih 40 letih prepotoval skoraj ves svet. Njegove najbolj drzne avanture so se začele že v 70. letih, ko sta se z ženo Lejlo odločila s spačkom potovati proti jugozahodu Evrope in naprej v severno Afriko. Od takrat sta ju, sprva spaček, nato pa lastnoročno predelani vozili, popeljali še na Nordkapp, na Islandijo, v Mongolijo, v Saharo, Iran in še kam. Zaradi službenih dolžnosti je vmes z družino skoraj 4 leta živel v Alžiriji, iz katere so morali zaradi začetka vzpona ekstremističnih skupin skorajda dobesedno zbežati. Kot velik ljubitelj glasbe pa je bil Miran Bevc v 70. letih prejšnjega stoletja tudi del ekipe Radia Študent in revije Stop, ki je takrat po Sloveniji, tudi v najbolj odročne kraje, pripeljala t.i. “Potujočo stopoteko”. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Obeta se noč izvrstne muzike in skladno uglašenih besed. Čeprav je treba glasbo predvsem poslušati, se da o njej tudi veliko povedati. Še posebej, če si z njo tako prepleten in jo imaš tako rad kot Rok Košir, ki prihaja na nočni obisk. Kot programski soustvarjalec in direktor festivala Druga godba poskrbi, da lahko v domačih dvoranah slišimo čudovite in še neznane nam godbe, glasbene izvajalce, ki so mu ljubi, pa večkrat gosti tudi doma, v dnevni sobi. Direktorja Druge godbe in gostitelja Pineline dnevne sobe je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na sproščen nočni radijski majski obisk tokrat prihaja naša operna diva, sopranistka Sabina Cvilak. Blesti na koncertnih in opernih odrih doma, po Evropi in svetu. Tam in tu oziroma tukaj in tam tudi odlično uspeva razpeta med materinstvom in kariero. Kako? To bomo slišali v pogovoru z voditeljem Zoranom Turkom v studiu v Mariboru. Prisluhnite po polnoči.
Neveljaven email naslov