Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Dober pilot je star pilot, je eno nepisanih pravil letenja. Novogoričan Matija Kodrič ga potrjuje, saj je tihemu športu višin, kot pravijo jadralnemu letenju, zvest že pol stoletja. Mlajšim letalcem je sredi prejšnjega desetletja postavil izziv s še vedno veljavnim slovenskim višinskim rekordom, ko je nad Postojno poletel 7000 metrov visoko. Kot učitelj letenja je v skrivnosti pilotiranja popeljal mnoge tečajnike, pred leti je bil eden izmed njih tudi gostitelj nočnega programa Sandi Škvarč, zato bo v klepetu z Matijo Kodričem tudi kakšen droben osebni utrinek.
Po končani sezoni v balvanskem plezanju po izjemno uspešnih nastopih na nočni obisk prihaja Katja Kadič. Letos je naša gostja v svoji formi naredila ogromen preskok in se redno uvrščala v finala tekmovanj, na katerih je nastopila. Z njo bomo govorili o tem, kako športnik doseže ta preskok, kakšna je pri tem vloga trenerja, dotaknili pa se bomo tudi pričakovanj pred evropskim prvenstvom v balvanskem plezanju, ki bo avgusta potekalo v Muenchnu. Ker je plezanje nedavno postalo tudi olimpijski šport, bomo s Katjo Kadič govorili tudi o olimpijskih sanjah in o tem, kaj za plezalce pomeni, da se bodo morali tam pomeriti v vseh treh disciplinah športnega plezanja, kar bo marsikateremu omejilo možnosti za osvojitev kolajne.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Metka, Ana, Barbara, Aida in Tjaša zaključujejo študij splošne in dentalne medicine v Ljubljani. Načrtujejo, da bodo po zadnjem izpitu prihodnjo pomlad odpotovale na Madagaskar. Vendar ne na dopust! Dekleta so namreč članice človekoljubne odprave, s katero želijo zagotoviti zdravstveno oskrbo v odročni malgaški vasici Matanga. Tamkajšnji lokalni dispanzer bo tri mesece njihovo delovno mesto in dom. O pričakovanjih, izzivih ter veliki življenjski preizkušnji pa seveda o pripravah nanjo bodo nocoj po polnoči govorile: Metka Kelbič, Barbara Viltužnik in Aida Zečkanović. V studiu nočnega programa jih bo gostil Iztok Konc.
Poletni meseci na obisk v domovino pripeljejo številne Slovenke in Slovence, ki so si dom ustvarili v svetu. Med njimi je tudi pravnica Urška Velikonja, redna profesorica prava na Univerzi Georgetown v Washingtonu. Čez lužo jo je najprej, pred petnajstimi leti, odpeljal magisterij, potem se je za kratek čas vrnila v Slovenijo in nato znova nazaj. Pravni doktorat je pridobila na Univerzi Harvard in zaradi narave dela in veliko selitev z družino spoznala dobršen del ZDA. Predava gospodarsko in pogodbeno pravo in se raziskovalno ukvarja z gospodarskim kriminalom. O delu, raziskovanju, aktualnih vprašanjih, izzivih življenja v tujini in možnostih povezovanja z domovino, bo profesorica Urška Velikonja spregovorila v prvih minutah ponedeljka. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nedeljski nočni obisk prihaja dr. Igor Saksida, redni profesor za slovensko književnost na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Je tudi avtor nedavno izdane knjigeKla kla klasika, zanimive kombinacije slovenskih ljudskih pesmi, klasike in rapa. Delo, v katerem skupaj s Trkajem interpretirata slovenske klasike in jih v sodobnem jeziku približujeta mladim, je odgovor na vprašanje, kako osnovnošolcem predstaviti poezijo v sklopu pouka slovenščine. Prof. Saksida bo v pogovoru z voditeljico Ano Skrt spregovoril tudi o nacionalnem preizkusu znanja, bralni pismenosti in o tem, ali je v Sloveniji branje še vedno vrednota.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Star je toliko kolikor skupina Šank Rock, v kateri igra klaviature. Kadar ne stoji na odru, potuje ali vozi motor. Nastopa v Rusiji, tekoče tudi govori ruski jezik. Pred kratkim je izdal videospot za prvo skladbo s prihajajočega albuma. Po polnoči bo v petek čas za rokenrol – Sašo Gačnik ali tudi Svarogov bo v studiu nočnega programa nacionalnega radia voditelju Juretu K. Čoklu odgovoril tudi na vprašanje, ali zares na oder včasih priletijo tudi hlačke.
Simona Kopinšek je svojstvena književna ustvarjalka, interpretka in radijska voditeljica, ki jo navdihuje drugačnost, za katero pravi, da je naš blagoslov. Prav ta svojskost smelo vstopa v njene avtorske stvaritve, tako pesniške in prozne kot radijske in performativne. Pred kratkim je izšel njen romaneskni prvenec Mila, v katerem na izviren način izpostavlja razmerja med osebnim in javnim, o čemer mnogi govorijo, a ga redki izpeljejo na dostojanstven način. Simona Kopinšek bo gostja Darinke Čobec.
V noči iz torka na sredo se nam bo v studiu pridružil Marko Bručan, vodja intervencijske enote za reševalne pse Kinološke zveze Slovenije. V Sloveniji je med 150 do 200 reševalnih psov, ki po usposobljenosti sodijo v sam svetovni vrh in zmagujejo na mednarodnih tekmovanjih. Vsako leto jih pokličejo na 30 do 50 reševalnih akcij, tudi v tujino. Marko Bručan je tako s pomočjo psov reševal ljudi iz popotresnih ruševin na Sumatri in drugje po svetu, kot tudi doma. V oddaji Nočni obisk boste izvedeli kateri psi so primerni za reševanje, kako poteka in koliko časa traja usposabljanje ter kaj vse prinaša življenje, če se odločite za pot reševalec – vodnik psov. Z Markom Bručanom se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Na nočni obisk prihaja vsestransko ustvarjalna doktorica antropologije, pesnica, prevajalka in urednica Sara Špelec. Prisluhnite razigranemu klepetu o poeziji, reciklaži, ruskem jeziku, slovenski ljubiteljski kulturi, Kekcu in kralju Aleksandru Karađorđeviću po polnoči na Prvem. Saro Špelec je pred mikrofon povabil Ambrož Kvartič.
Smejati se, je nekaj preprostega, nekoga nasmejati pa tistim, ki se s tem tudi poklicno ukvarjajo, to predstavlja poseben izziv. Z imitiranjem znanih oseb in stand up komedijo, se ukvarjata tudi Prekmurca, Sebastjan Sapač Žalik in Luka Baranja, ki v svoje nastope velikokrat vključita tudi značilnosti domačih ljudi in govorice. O tem, kako se pripravljata na svoje nastope, se bo z gostoma v nočnem programu pogovarjal Sandi Horvat.
Tako kot v tujini tudi v Sloveniji stand up vedno bolj prevzema primat aktualne družbene kritike. Nekaj, kar se je zgodilo včeraj, lahko komiki na svojih nastopih uporabijo že naslednji dan. Eden izmed trenutno najbolj prodornih in samosvojih je tudi Gašper Bergant. Ta podira meje sprejemljivega v slovenski stand up komediji. Sproščeni Savinjčan ne pozna pomena besede tabu in ruši stereotip o zadržanosti Slovencev. Občinstvo preseneča s črnim humorjem in navidezno neobzirnostjo. Kako diskreten in direkten je bil v pogovoru z Markom Rozmanom, lahko preverite v posnetku.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kaj se dogaja na najmlajši gledališki sceni, kjer ustvarjalci živahno eksperimentirajo in raziskujejo? Katere teme jih vznemirjajo? Na obisk prihaja komparativistka in dramaturginja Brina Rafaela Klampfer, ki raziskuje sodobno slovensko žensko dramatiko in ki je tudi režiserka odmevnih predstav 5fantkov.si, Glej, Vitki Študent in Šifra: sam zase. O dramskih besedilih, o lepoti uprizarjanja, o izzivih generacije, ki ji pripada, o prihodnosti s koščki nostalgije vmes in še o marsičem drugem bo tekel pogovor z Nado Vodušek.
Na nočni obisk po polnoči prihaja vodja mariborskega akvarija in terarija Branko Kolar. Spregovoril bo o pestri, tudi z anekdotami prežeti zgodovini te, skoraj šest desetletij in pol stare ustanove na obrobju mariborskega mestnega parka. Kakšen je status te edinstvene ustanove, kako poteka delovni dan v akvariju – terariju in koliko zavzetosti in zagnanosti je potrebno, za uspešno delovanje omenjene ustanove. Dodal pa bo tudi nekaj nasvetov pri oskrbi plazilcev in vodnih živali v naših domovih. Branka Kolarja je pred mikrofon povabil Teodor Bostič.
Zaradi svojega poklica je spoznal življenje, delo in skrivnosti številnih genijev in znanih osebnosti, ki so za vedno zaznamovali zgodovino človeštva. Med njimi sta Leonardo da Vinci in kraljica Elizabeta II. Na Nočni obisk prihaja knjižni urednik Tine Logar. Uredil je že več tisoč knjig in pred časom zapisal, da mu je poklic urednika prinesel več lepih stvari kot grenkih izkušenj. Knjige so ga začarale že v otroštvu, založništvu pa je predan že štirideset let. In še namig - slovitega Leonarda in kraljico Elizabeto nismo izbrali po naključju. Prisluhnite nocoj po polnoči. Tineta Logarja bo v studiu nočnega programa gostil Iztok Konc.
Direktorja Inštituta za študije prekariata Črta Poglajna je že med študijem politologije zanimalo preučevanje dela, medtem ko se je s prekariatom začel intenzivneje ukvarjati pred letom in pol. Najprej je nastal prvi prekarski blog pri nas Skozi oči prekariata. Urednik bloga pa je od četrtka dalje tudi urednik zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza.
Vroča noč je pred nami in če vam sopara ne da spati, potem vas voditeljica Mojca vabi na klepet o vsem živem. Dobrodošle so šale, zanima jo, kaj se vam posebnega ali čisto običajnega dogaja te dni in kaj je novega v vašem kraju. Za nagrado vam obljublja nedeljsko ohladitev. Po polnoči torej vabljeni k telefonu.
V goste v nočni program prihaja Tatjana Hvala iz regijskega stičišča primorsko-notranjske regije Boreo, ki deluje v okviru Mladinskega centra Postojna. Pri svojem delu se srečuje z mladimi, tudi z mladoletnimi azilanti brez spremstva, ki so začasni dom našli v Postojni, pa z mladimi čuvarji izročila, to je sodelavci projekta, ki je prejel nagrado na področju varovanja evropske kulturne dediščine. Z živahno in zgovorno Pomurko, ki že nekaj let živi in dela v prepišni in prehodni Postojni, se bo pogovarjala Breda Biščak. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.
Neveljaven email naslov