Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Na nočni klepet prihaja nasmejana in predvsem večzvrstna slovenska pevka, Maja Založnik. Na svoji glasbeni poti je prehodila že note vse od rocka do džeza. Danes se sprehaja tudi po pop vodah, nastopila je tudi na festivalu melodij morja in sonca. V lanskem letu je začela tudi z drobno gesto širjenja pozitivnih vibracij, kot pravi sama. Vsako nedeljo zvečer, v sklopu svojih tako imenovanih »nedeljskih vibracij« sledilcem na platformi Instagram prepeva v živo. Vendar Maja počne veliko več kot to. Kako se je pravzaprav začela njena pot do glasbe, ali pa je glasba našla njo? Kako pravzaprav izgleda dan pevke, ki večino poslovnega življenja namenja ravno glasbi? Se v Sloveniji sploh da živeti samo in zgolj od glasbe? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja bomo dobili tekom pogovora z Majo Založnik, ki jo je na Nočni obisk povabil Sandi Horvat.
Nataša Cetinski in Gašper Troha sta akademska glasbenika in diplomirana komparativista, violončelistka in klarinetist, ki sta ustanovila zasebno glasbeno šolo in pridobila diplomo iz poučevanja po načelih priznanega glasbenega pedagoga Edgarja Willemsa. Kako otroku glasbo približati na naraven način, mu omogočiti, da se težke stvari nauči z lahkoto in kako vzpodbuditi njegov celostni glasbeni razvoj ter hkrati upoštevati njegove individualne značilnosti so teme, o katerih se bo v Nočnem obisku v nedeljo z gostoma pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Na nočni obisk smo povabili družino Klančnik iz Vipave. Šestčlanska družina je v avgustu prehodila 170 kilometrov dolgo krožno pot okoli Mont Blanca. Anjo in Tomija morda poznate kot aktivna športnika, ki neizmerno uživata v naravi in na tekaških potovanjih. Svoje otroke vzgajata v športnem duhu in tudi zato sta letošnji dopust organizirala drugače; skupaj z njimi sta se odpravila na kar zahtevno pot. V tem aktivnem življenju, polnem adrenalina, se najde čas tudi za gostovanje v našem studiu. K pogovoru je Anjo, Tomija in najmlajšo članico družine Klančnik, 9-letno Tinkaro, povabil Boštjan Simčič.
V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Poslušali bomo dvajset in malo več kot dvajsetletno Édith Piaf, ki je že v teh zgodnjih letih svoje kariere izkazala široko paleto pevskih in interpretativnih darov in posnela šansone, ki so pripadali vsem dotlej znanim žanrom, pa tudi take, ki so dotlej tradicionalno na svoj način prenavljali. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.
V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Poslušali bomo dvajset in malo več kot dvajsetletno Édith Piaf, ki je že v teh zgodnjih letih svoje kariere izkazala široko paleto pevskih in interpretativnih darov in posnela šansone, ki so pripadali vsem dotlej znanim žanrom, pa tudi take, ki so dotlej tradicionalno na svoj način prenavljali. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.
V nočnem programu se bomo odpravili na Islandijo, dežela tisočerih naravnih čudes in čudovite pokrajine, ki je zaradi svoje unikatnosti in edinstvenega načina življenja prebivalcev v zadnjih letih postala ena izmed najbolj zaželenih destinacij. Poleti jo je obiskala tudi radijska sodelavka Romana Fekonja. Po eni uri se bomo odpravili v okolico Maribora, v Kungoto, ki slovi po čudoviti pokrajini, svetovno prepoznanem srčku in restavraciji, nagrajeni z Michelinovo zvezdico. Po drugi uri pa boste slišali kako je bilo na petkovem glasbenem festivalu Frišno - poklon novi slovenski glasbi, ki je bil v petek v SNG Maribor. S kolesom pa se bomo popeljali tudi po novem odseku Drava Bike; Maribor - Ruše. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.
Nocoj bodo z nami štirje fantje, ki kdaj pa kdaj radi spijejo kakšno pivo – zato so si nadeli ime Kvatro-pirci. Jure Jaklič, Samo Kališnik, Tomaž Krt in Matej Kocen pojejo odkar pomnijo, kot Kvatropirci pa se slovenskemu občestvu predstavljajo od novembra 2011. Kdo je zaslužen za nastanek skupine, kako je tekla njihova pevska pot, s kom vse so sodelovali in še marsikaj bomo izvedeli v nočnem programu, ki ga bo vodila Lucija Grm in katerega glavni moto bo Shakespearova misel "Glasba je hrana ljubezni."
V današnji oddaji Nočni obisk bomo gostili opernega režiserja, scenografa in kostumografa Roka Rappla z umetniškim imenom Rocc. Bil je tudi umetniški vodja ljubljanske operne hiše, kjer je pravkar luč ugledala predstava Apollon Musagete/Oedipus rex z njegovim režijskim podpisom. Kako poteka ustvarjanje opernih predstav? Kaj vse je naloga režiserja? Kakšne so specifike režiranja opernih predstav v primerjavi z gledališkimi? Pokukajte z nami v zakulisje! Z Roccem se bo pogovarjala Višnja Fičor.
Gost nedeljskega Nočnega obiska bo Gregor Žakelj, eden najbolj uspešnih in največkrat, tudi mednarodno nagrajenih oblikovalcev v Sloveniji. Pred kratkim je za oblikovanje stekleničke za bučno olje družinskega podjetja Kocbek, prejel eno najbolj prestižnih in uglednih oblikovalskih nagrad na svetu – Red dot. Njegova dela in uspehi so poželi veliko pohval v tujini, izbran je bil med 10 najperspektivnejših kreativcev v Evropi s strani ADC*E Barcelona in prejel je več kot 80 slovenskih in mednarodnih nagrad. Med njimi ADC*E, European Design Award, Golden Drum, Sof, Brumen, Volvo Design Award, Regpak, German Design Award,etc.). Svoje znanje predaja na številnih konferencah doma in v tujini, kjer zagovarja svojo misel, da je dobro oblikovanje za dobre naročnike. V leta 2004 ustanovljenem lastnem oblikovalskem studiu VBG (Visual Brain Gravity) delajo vse od grafičnega oblikovanja in oglaševanja do strategij in spletnih nastopov. Pred mikrofon ga je povabila voditeljica Liana Buršič.
V sredo je minilo 10 let od smrti našega legendarnega dolenjskega glasbenika, harmonikarja in avtorja glasbe Lojzeta Slaka. Na Radiu Koper sem Smilja Baranja v spomin na tako pomembnega glasbenika ter tudi v spomin pesniku, pisatelju, publicistu in uredniku Tonetu Pavčka, katerega 10-letnico smrti bomo počastili 21. oktobra, pripravila kar nekaj oddaj. Slak je imel oboževalce po vsem svetu … Seveda tudi v zamejstvu, med Slovenci v Italiji. Tam živi Lojze Hlede, ki je velik oboževalec Slakove glasbe. Štiri leta po ustanovitvi Slakovega ansambla je, leta 1968, v Števerjanu tudi sam ustanovil ansambel, v katerem je bilo 12 glasbenikov in ga, po številu članov, Slovenci štejemo za največji NZ ansambel. Lojze Hlede je tudi avtor glasbe, predvsem pa je tudi »oče« števerjanskega festivala NZ glasbe. 50-letnica festivala je, zaradi koronavirusa, kakopak, okrnjena, a tam se bomo zagotovo ljubitelji domače glasbe še srečevali. Lojze Hlede bo je gost v nočnem programu …
Petek smo začeli s polnočnim izletom v srednji vek. V čas vitezov, viteških spopadov in veščin, v čas bleščečih oklepov in srednjeveškega mečevanja. Tega že vrsto let preučuje in uči Uroš Klaus, ki s somišljeniki, ljubitelji srednjega veka, deluje v srednjeveškem društvu Red kraljevega orla. Srečate jih lahko na različnih srednjeveško obarvanih prireditvah po vsej Sloveniji, Uroš pa svoje znanje mečevanja predstavlja tudi kot član Templjarskega viteškega reda OSMTH Slovenija.
Po polnoči bo naša gostja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor, nekateri jo imenujejo kar prva dama največje slovenske bukvarne. Pred 25-timi leti, ob njeni ustanovitvi, je zadoščal en sam knjižni regal ob steni, danes pa Bukvarna Ciproš skorajda poka po šivih. Njeno poslanstvo pa ostaja vseskozi enako - vrniti knjigam dostojanstvo. Z njo bo knjige prelistavala voditeljica Darinka Čobec.
Po polnoči bo naša gostja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor, nekateri jo imenujejo kar prva dama največje slovenske bukvarne. Pred 25-timi leti, ob njeni ustanovitvi, je zadoščal en sam knjižni regal ob steni, danes pa Bukvarna Ciproš skorajda poka po šivih. Njeno poslanstvo pa ostaja vseskozi enako - vrniti knjigam dostojanstvo. Z njo bo knjige prelistavala voditeljica Darinka Čobec.
Oblikovalka, ki v nakit spreminja nežnost pomladnih zvončkov, lebdenje papirnatih ladjic, krhkost lističev ginka, čvrstost Plečnikovega opečnatega zidu, simboliko Cankarjeve bele krizanteme in še mnogo drugih zgodb iz vsega, kar nas obdaja. Na razstavi, ki je te dni na ogled na Ljubljanskem gradu in sta jo pripravili z oblikovalko Natašo Grandovec, se lesketa narava grajskega griča. V vsem je mogoče najti lepoto, vse je lahko navdih za pozorno oko in občutljivega duha. Mojstrica, ki na videz še tako grob material spremeni v poetično, subtilno govorico nakita. Tradicionalne rokodelske veščine spaja s sodobnimi tehnologijami, a v jedru njenega ustvarjanja je človek. Za vsakogar, ki jo obišče v njenem ateljeju skuša najti pravi kos nakita. Martino Obid Mlakar je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Oblikovalka, ki v nakit spreminja nežnost pomladnih zvončkov, lebdenje papirnatih ladjic, krhkost lističev ginka, čvrstost Plečnikovega opečnatega zidu, simboliko Cankarjeve bele krizanteme in še mnogo drugih zgodb iz vsega, kar nas obdaja. Na razstavi, ki je te dni na ogled na Ljubljanskem gradu in sta jo pripravili z oblikovalko Natašo Grandovec, se lesketa narava grajskega griča. V vsem je mogoče najti lepoto, vse je lahko navdih za pozorno oko in občutljivega duha. Mojstrica, ki na videz še tako grob material spremeni v poetično, subtilno govorico nakita. Tradicionalne rokodelske veščine spaja s sodobnimi tehnologijami, a v jedru njenega ustvarjanja je človek. Za vsakogar, ki jo obišče v njenem ateljeju skuša najti pravi kos nakita. Martino Obid Mlakar je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Na nočnem obisku smo gostili kitarista in skladatelja Uroša Rakovca, ki je kitari zapisan že več kot 40 let. Je član številnih priznanih zasedb, med drugim je ustvaril glasbo za več kot 40 gledaliških predstav slovenskih in tujih gledališč, njegov opus zajema tudi ustvarjanje glasbe za več filmov. Pogovor z Urošem Rakovcem smo začeli s predstavitvijo najnovejšega projekta M.U.G. Tria, ki bo v začetku oktobra izdal ploščo z naslovom Mislec.
Z gostom bo voditeljica Alenka Terlep tokrat potovala kar s prstom po zemljevidu. Govorila bosta o Blažu Kocenu, avtorju prvega šolskega atlasa, ki ima najdaljšo tradicijo izhajanja na svetu. Letos mineva 200 let rojstva tega znamenitega inovatorja in ob njegovih nazornih učnih pripomočkih še vedno rastejo generacije. In kako ga svojim učencem predstavlja profesor zgodovine in geografije Rožle Bratec Mrvar, ki prihaja na nočni obisk? Preverite takoj po polnoči!
Naša gostja je tokrat izjemno dejavna tržaška glasbenica Tatjana Jercog, piansitka, skladateljica, glasbena pedagoginja in prizadevna organizatorica, ki z Društvom prijateljev glasbe in Beinalom sodobne glasbe ponuja Kopru kakovostno glasbeno življenje, zlasti na področju resne glasbe. Ob tem povezuje koprske organizatorje in ustanove, da lahko skupaj uresničijo večje projekte. Eden takih je izzvenel prav pred dnevi, ko so člani Komornega orkestra SF in flavtistka Eva Nina Kozmus na koprskem Titovem trgu odigrali Malo simfonijo Kopra. Tatjano Jercog bo v Nočni program Radia Slovenija povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.
Urednik, novinar, odličen poznavalec mode in oblikovanja. Ustanovitelj modne znamke Alessio, oblikovalec, ki ima rad žamet in mu je všeč, kadar se dizajn prepleta in prehaja med oblačili in predmeti za dom. Tudi zato svojo znamko širi na posteljnino, pregrinjala in blazine, lahkotne stvari, ki jih lahko različno uporabljajmo in potujejo z nami tudi ob selitvah. Nedavno se nam je predstavil kot pisec. Protagonist njegovega prvenca z naslovom Rumeni lakasti čeveljci je deček Filip. V romanu spremljamo njegovo otroštvo, ki ga zaznamuje tesen odnos z mamo in odraščanje, skozi katero se sooči s svojo homoseksualnostjo. Popelje nas skozi zgodbo, ki ni osamljena, a je redko povedana odkrito in brez sprenevedanja. Aleša Čakša je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V nočnem programu bomo predstavili projekt Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe. Z njim se mariborski Regionalni RTV center poklanja izvrstni glasbeni zakladnici, nastali v zadnjem letu. Glasbeni uredništvi Radia Maribor in Radia Si sta izbrali deset izstopajočih melodij. Med njimi lahko glasujete za svojo najljubšo – na spletni strani Radia Maribor do 26. septembra. Vse skladbe bo priredil Big band RTV Slovenija za prireditev, ki bo 1. oktobra. 1. dan v oktobru, ko zaznamujemo svetovni dan glasbe, bomo izvedeli, katera melodija bo Naj nova slovenska skladba zadnjega leta. Vabljeni v družbo voditeljice Helene Ajdnik.
Neveljaven email naslov