Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mitja Šorn

03.06.2016

O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.

Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.

Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.

Prelomno leto 1993

Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.

Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.

Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije

Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.

Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti

Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.

Poklicni uresničevalec sanj

Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.

Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Mitja Šorn

03.06.2016

O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.

Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.

Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.

Prelomno leto 1993

Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.

Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.

Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije

Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.

Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti

Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.

Poklicni uresničevalec sanj

Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.

Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?


04.08.2019

Lara Paukovič

Lara Paukovič je kljub svoji mladosti pred kratkim izdala že drugi roman. Oba, Poletje v gostilni in Malomeščani, pripovedujeta zgodbe mladih, ki se tukaj in zdaj soočajo z izzivi življenja. Pripovedi so del realnega sveta. Prekarnost, partnerska razmerja, odnos do drugih, stereotipna razmišljanja, tudi nestrpnost do prišlekov, funkcioniranje prek sodobnih družbenih orodij, to so rdeče niti obeh pripovedi, pa tudi Larinih novinarskih člankov.


03.08.2019

Maja Križmančič

Gostja nočnega programa bo Maja Križmančič, ustanoviteljica in idejni vodja start-up podjetja Flexyteam, ki si želi postati vodilno na področju izvajanja in trženja storitev poklicnega usposabljanja, razvoja strokovnih kadrov in promocije gostinsko-turističnih poklicev. Križmančičeva je bila skoraj 20 let zaposlena v družbi LifeClass, dolgo kot izvršna direktorica za hotelsko operativo. Izkušnje je lani povezala z ustvarjalnostjo in podjetnostjo ter ustvarila prvo slovensko specializirano aplikacijo za povezovanje iskalcev dela in delodajalcev v turistično-gostinski dejavnosti. K poslušanju vabi Mateja Brežan.


01.08.2019

Bogdan Mak

Obiščite posestvo SONČNI RAJ v neposredni bližini Maribora, prebudite avanturista v sebi in spremenite pogled na svet, pravi Bogdan Mak, ki je skupaj s Petro lastnik tega posestva. Hkrati pa je tudi organizator vseh vsebin, ki jih tam ustvarjajo. In teh ni malo. Predstavil jih bo po polnoči – izvedeli boste, kaj je Zipline ali Čebelji let, kaj CBD kaplice in kaj Medeni park, pa še veliko drugega. Pripravlja Darinka Čobec.


29.07.2019

Dana Budisavljević

Režiserka Dana Budisavljević je gotovo absolutna zmagovalka tokratnega filmskega festivala v Pulju. Njen film Dnevnik Diane Budisavljević je pometel s konkurenco. Prejel je veliko zlato areno za najboljši film, nagrado občinstva zlata vrata Pulja, nagrado Zveze filmskih kritikov Evrope in Mediterana in še zlate arene za režijo, glasbo in montažo. Režiserka je deset let raziskovala zgodbo humanitarke Diane, Zagrebčanke, po rodu Avstrijke, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Po koncu vojne je bila nezaželena, njena vloga pa povsem pozabljena. Film prinaša veliko sporočil, ki so aktualna še danes. Kot pravi režiserka: “Film sporoča, da se v različnih oblikah hudi časi vedno vračajo in da se je treba vedno postaviti na stran humanosti.” Intervju z režiserko Dano Budisavljević je pripravila Biljana Žikić.


28.07.2019

Marko Roblek

Marko Roblek, avtor bloga Minimalist, bosonogi maratonec in paleolog, je eden ustanovnih članov Vitezov dobrega teka in pobudnik blejske Nočne 10-ke. Je tudi avtor knjige Zagret za tek, katere rdeča nit so kolumne v katerih razmišlja o teku, tekačih, vesolju in sploh vsem. O bosonogem teku, teku na sploh in vsem vmes, bomo z Markom Roblekom govorili v nedeljskem nočnem obisku.


27.07.2019

Karmen Špacapan

Medijski svet jo je pritegnil že kot dijakinjo, ko je v novogoriškem studiu Radia Koper soustvarjala oddajo Mladi val. Na tržaški fakuleti je vpisala študij zgodovine in se po diplomi povsem zapisala novinarstvu. Danes je Karmen Špacapán iz Šempetra pri Gorici urednica več izdaj tedenskih in mesečnih revij in odlična poznavalka slovenske estrade. Pred mikrofon jo je povabil Sandi Škvarč. V pogovoru tudi o povezanosti njene družine z letenjem, ki pa je ni premamilo do te mere, da bi očetu in bratu sledila med pilote.


26.07.2019

Dušan Papež

Ta konec tedna bo v Kamniški Bistrici potekal jubilejni 20-i Gorski tek na Grintovec. V Nočnem obisku se nam pridružil Dušan Papež, organizator in vodja tekmovanja, ki bo razkrival zakulisje dvajsetih tekov. Tek na Grintovec je postal znan po vsem svetu, ne samo zaradi izredne težavnosti, ampak tudi zaradi domačnosti in srčnosti številnih pomočnikov, ki so ga vzeli za svojega. Nočni gost bo govoril tudi o tem, kje so meje mogočega, kdo si lahko lasti častni naziv kralj Grintovca in zakaj je ta tek zadnji v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež.


25.07.2019

Karmen Razlag

Reka Drava je zaradi projekta Dravska kolesarska pot vse bolj privlačna za rekreativne kolesarje. Cilj projekta je vzpostaviti sodobno kolesarsko povezavo po celotni dolžini reke Drave od avstrijske do hrvaške meje. Projekt predstavlja Karmen Razlag z Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Pripravlja Bratko Zavrnik.


24.07.2019

Vojko Gantar, upokojeni pilot miga

Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi mige, letala, hitrejša od zvoka. Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Eden od njih je zdaj že upokojeni Vojko Gantar, ki je pri 15 letih začel svoje prve korake proti poklicu pilota. Vse se je začelo s šolanjem v letalski gimnaziji v Mostarju, kamor je od 15 tisoč kandidatov, ko so prešli vsa sita, prišlo samo 150 najboljših. Vojko Gantar bo to noč po polnoči prišel tudi v studio nočnega programa, na nočni obisk ga je povabila Darja Pograjc.


22.07.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


21.07.2019

Anja Pavlin

Na nočni obisk ob začetku nedeljske noči prihaja vsestranska Anja Pavlin – pevka, pisateljica, aranžerka glasbe in članica dveh glasbenih skupin Indigo in Tretji kanu, pri katerih je tudi avtorica besedil in pevka večine skladb. S skupino Indigo je na poletni solsticij izdala drugi album z naslovom Nikrmana, veliko sodeluje tudi z drugimi glasbeniki. Z Nano Milčinski je tako med drugim skupaj uglasbila osem skladb z njenega albuma Nanine pesmi. Tudi sama piše knjigo v verzih, ki bo izšla naslednje leto. Več o njenem glasbenem in pisateljskem ustvarjanju pa bo Anja Pavlin povedala več v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


20.07.2019

Spačkarji

Slovenci obožujemo stare avtomobile. Pri nas imamo namreč največ starodobnikov na prebivalca. In če obstaja na svetu vozilo, v katerem so ujeti mladost, svoboda in nenavaden dizajn, je to zagotovo legendarni citroënov model CV2 oziroma »spaček«. Ti že od nekdaj navdihujejo različne generacije, po njem so segali tako družine kot študenti, svetovni vagabundi, intelektualci in politiki. Zato imajo lastniki teh avtomobilov poseben način življenja. Letos praznuje blagovna znamka Citroën sto let, goriška sekcija slovenskega Citroën kluba pa 40-letnico. Zato bomo v nočnem programu gostili člana goriške sekcije, nočni voditelj Boštjan Simčič bo z veseljem postal sopotnik kultnega vozila z dvocilindrskim motorjem.


19.07.2019

Robin Turk

Nočni gost je Robin Turk, ki bo govoril o svojih izkušnjah pri delu z zasvojenci z drogami in o tem, zakaj se je sploh odločil za to delo. Pa tudi o svoji največji strasti, to je potovanjih. Robin se kot navdušen kolesar, pa tudi tekač, na potovanja pogosto odpravi s kolesom. Že ta konec tedna tako potuje v Kanado.


18.07.2019

Oto Vrhovnik

Na nočni obisk pride Oto Vrhovnik, profesor, magister znanosti, skladatelj in saksofonist svetovnega slovesa. Sodeluje z različnimi orkestri, npr. z Dunajskimi filharmoniki, Državno opero na Dunaju, Berlinskimi filharmoniki ... Do upokojitve je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Rad pa igra in posname tudi glasbo 60-ih in 70-ih let, ki ga spremlja vse od mladosti. Gost bo živo zaigral tudi v našem studiu. Glasbeno zanimiv nočni klepet pripravlja Robert Zajšek.


17.07.2019

Katja Simić

Bližnjic do popolne postave ni, pravi gostja nocojšnjega Nočnega obiska. Ne zagovarja hitrih rešitev, ki jih ponujajo razna »new age« gibanja. Njeni nasveti in napotki so preverjeni ter strokovno utemeljeni. Nocoj po polnoči bomo v studiu gostili diplomirano dietetičarko Katjo Simić. Zanjo je prehransko svetovanje več kot le štetje kalorij. Ali vas zanima, kako sestaviti jedilnik, da bo skupaj z gibanjem topil odvečne kilograme? Katerih hranil bi moralo biti v naši prehrani največ in katerih ne bi smeli nikoli izpustiti? In ne nazadnje, ali se s hrano in prehranjevanjem ukvarjamo preveč? Ali skrivnost zdravja in zdravega življenja tiči drugje? Tudi vaša vprašanja bodo za Katjo Simić dober izziv, zato vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Na nočno druženje vas vabita Katja Simić in Iztok Konc.


15.07.2019

Pogovor s poslušalci

Ste se kdaj znašli v zagati, da niste imeli prave ideje za darilo ali pa ste edinstvene trenutke sorodnikov, prijateljev, sodelavcev in znancev znali še polepšati s pravim presenečenjem? Povabili vas bomo k odkrivanju, iskanju zabavnih, nagajivih, hudomušnih, romantičnih in še kakšnih daril za različne priložnosti. Vaše zgodbe bodo dobrodošle.


14.07.2019

50 let pristanka na Luni

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vedno drugačna. S posebnim razpoloženjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak vedno s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


13.07.2019

Boris Šuligoj

Obalni dopisnik časopisne hiše Delo Boris Šuligoj je kronist časa in prostora, saj že štiri desetletja spremlja vse najpomembnejše dogodke v obmorskem prostoru. Bil je zraven pri vzponih in padcih največjih obalnih gospodarskih zgodb, zapisal je nešteto intervjujev z znanimi osebnostmi, a tudi s preprostimi ljudmi, ki so mu zaupali in pripovedovali svoje resnice. Zase pravi, da je “vsesplošni neznalec”, kar je tudi značilnost dopisnikov, ki se morajo znajti in poročati o vsem, kar se dogaja okoli njih. O novinarskih anekdotah in ozadjih torej v nočnem programu, ki ga povezuje Iztok Novak Easy.


12.07.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


11.07.2019

Nočni obisk

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


Stran 70 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov