Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mitja Šorn

03.06.2016

O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.

Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.

Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.

Prelomno leto 1993

Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.

Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.

Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije

Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.

Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti

Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.

Poklicni uresničevalec sanj

Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.

Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Mitja Šorn

03.06.2016

O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.

Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.

Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.

Prelomno leto 1993

Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.

Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.

Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije

Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.

Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti

Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.

Poklicni uresničevalec sanj

Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.

Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?


28.03.2019

Alya

Na nočni obisk prihaja pevka Alya, ki bo v pogovoru z Robertom Zajškom “prehodila” dosedanjo glasbeno pot in predstavila novi album z naslovom Iz dnevne sobe. Ob glasbi pa se bomo dotaknili še … Prisluhnite med polnočjo in drugo uro zjutraj


27.03.2019

Lenka Kavčič

Se vam je že zgodilo, da ste si želeli ogledati notranjost kakšne hiše, ker vas je pritegnila njena zunanjost? A seveda niste mogli kar potrkati in se povabiti na ogled. Bližnja srečanja s kakovostno arhitekturo že deseto leto zapored omogoča festival Odprte hiše Slovenije, ki je nastal po vzoru festivala Open House London. Ta je prvič potekal leta 1992. Ideja se je razširila na številna mesta in države po svetu in danes živi kot mednarodna mreža Open House Worldwide. Preprost koncept, ki širši javnosti odstira pogled v dobro oblikovano arhitekturo in ambiente. Tema letošnjega festivala OHS je družbena vloga prostora. Vodjo projekta Odprte hiše Slovenije arhitektko Lenko Kavčič je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


25.03.2019

Nada Žgur

Pevka, skladateljica, besedilopiska- predvsem pa pionirka na področju učenja jazz petja, mentorica mnogim mladim in zdaj uveljavljenim pevkam in pevcem, dobitnica priznanj za svoje izjemno požrtvovalno delo – a v svoji srčni skromnosti vedno nekako v ozadju. Njeno glasbeno ustvarjanje in življenje bomo razkrili v nocojšnji noči tudi s pomočjo njenih učenk in učencev, še več bo povedala sama.


24.03.2019

Emil Ledenko (iceman)

Lahko z dihanjem uravnavamo telesno temperaturo? Emil Ledenko, ki zavestno dihanje raziskuje zadnja leta, pravi ja. Dihalna tehnika Wim Hof mu omogoča, da se lahko kopa v ledenih vodah. Tudi pozimi. V nočnem obisku bomo spoznali njegovo zgodbo.


23.03.2019

Mojca Bordon

Mojca Bordon je zrasla na kmetiji ob reki Rižani, kjer je stal stari mlin, na bližnjih travnikih pa je nono zasadil trte. Po vinogradih se je sprehajala z očetom, ki je bil v mnogočem prvi med istrskimi vinogradniki, in vpijala znanje o vinu. Danes klet pomaga voditi bratu. Mojca v panogi, kjer prevladujejo moški, dodaja žensko noto; njeno življenje pa je prepleteno tudi z drugimi notami – glasbenimi, gledališkimi in dobrodelnimi. Na nočni obisk jo je povabila Mateja Rolih Maglica.


22.03.2019

Sandra in Miha Stare

Sandra in Miha Stare živita minimalistično. Na daljša potovanja se odpravita zgolj s šolskim nahrbtnikom, prehranjujeta se samo s sadjem, v njuni kuhinji skorajda ni posode, v kopalnici ni kemičnih pripravkov, po nakupih pa se odpravita redko in vedno po tehtnem (pogosto kar tedenskem) premisleku o tem, ali novo stvar resnično potrebujeta. Kako so videti njuni dnevni sadni obroki in občasni nakupi? Kako se je Miha znebil strahu pred potovanji in začel v njih neizmerno uživati? In kako sta strastna športnika in ljubitelja narave v urbani džungli spet uspela najti sama sebe? V Nočnem obisku z Darjo Pograjc.


21.03.2019

Festival komedije Pekre

Na festivalu komedije v Pekrah vsako leto na pragu pomladi ponujajo izbor najboljših predstav slovenskih ljubiteljskih gledališč. Kako globoko je v slovenskih kulturni zavesti prisotna ljubiteljska kultura, kje se v gledališču končuje amaterizem in začenja profesionalizem, kako se v kulturi prepletata in dopolnjujeta, po polnoči z voditeljem Teodorjem Bostičem.


18.03.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


17.03.2019

Dr. David Modic

Svetovni splet nam omogoča, da smo le klik stran od informacij, stvari in ljudi. Smo pa tudi samo klik stran od prevar in varnostnih tveganj. Ljubezenske prevare na spletu, oziroma prevare strtih src se največkrat končajo prav s tem. Strtim srcem in izgubo finančnih sredstev. Seveda pa še zdaleč niso edino, kar zaposluje strokovnjake za kibernetsko varnost. Nanjo bomo predvsem s psihološkega vidika pogledali z dr. Davidom Modicem, gostujočim predavateljem na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Dr. Modic ima vrsto let izkušenj življenja in dela v Veliki Britaniji ter svetovanja različnim svetovnim institucijam. Tudi o tem bo pripovedoval Mojci Delač, ki ga je povabila na nedeljski nočni obisk.


16.03.2019

Nace Breitenberger

Tokratni nočni gost je konec lanskega leta prejel najvišje nacionalno prostovoljno priznanje za delo z mladimi planinci. Je pedagog in podpredsednik planinskega društva Idrija. Deluje v Zvezi prijateljev mladine Idrija, tudi pri TOM telefonu. Že več kot 50 let je tudi mentor mladim planincem. Vsestranski dobrovoljni mož je Nace Breitenberger. Kljub temu, da je že v pokoju, še vedno uči in hodi po planinah. Prišel pa bo tudi v studio Radia Koper, nekaj minut čez polnoč. Gostil ga bo Lovrenc Habe.


15.03.2019

Gorazd Gorišek

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


14.03.2019

Jurček Žmauc

Gost prve ure nočnega programa iz mariborskega studia je bil diplomat in poslovnež Jurček Žmauc. Zadnje desetletje je deloval kot generalni konzul v Clevelandu. Diplomatsko kariero je zamenjal za delo na področju gospodarskega sodelovanja Slovenije z Združenimi državami Amerike. Voditelj je bil Stane Kocutar.


13.03.2019

Špela Frlic

Zakaj še zmeraj potrebujemo živo pripovedovanje zgodb, kako živijo stare zgodbe danes, kdo jih pripoveduje in kdo posluša? “V času primata vizualnih podob poslušanje res ni najlažja dejavnost. Pomeni umiriti glasen um, pogled malo obrniti navznoter in pustiti domišljiji, da gre, kamor jo vodi pripovedovalec.” pravi Špela Frlic. Njena pripovedovalska pot se je začela na Radiu Študent, v skupini Za 2 groša fantazije. Od takrat potuje po tem čarobnem svetu kot ustvarjalka in kot teoretska raziskovalka. Letos je postala programska vodja Pripovedovalskega festivala, ki bo potekal že dvaindvajsetič. Živa umetnost pripovedovanja na odru. Za današnji čas. Za otroke in za odrasle. Špelo Frlic je pred mikrofon povabila Nada Vodušek


11.03.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


10.03.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


09.03.2019

Jasna Tuta

Otoška država Francoska Polinezija je država bujnih vulkanskih otokov in eksotičnih plaž, kjer je naša tokratna nočna gostja Jasna Tuta preživela tri leta. Posamezne otoke je spoznavala z jadrnico, ki je bila zadnje desetletje njen dom. V tokratnem nočnem obisku torej o bananah in ananasih, o polinezijskih plesih, glasbi in ljudeh ter o vsakdanu na majhni jadrnici sredi velikega oceana. Gostil jo bo Andrej Šavko.


08.03.2019

Dr. Frosina Krstanoska

Na prste ene roke bi lahko prešteli specialiste za spolno medicino, ki delujejo pri nas, a bi jih zagotovo potrebovali več. "Težav, s katerimi se ljudje soočamo v spolnosti, namreč ni malo, predvsem pa bi se o njih morali pogovarjati", je mnenja hematologinja, specializantka interne medicine, tudi specialistka za spolno medicino in psihoseksualna terapevtka dr. Frosina Krstanoska, ki jo je pred leti pot iz rodne Makedonije zanesla v Slovenijo. Zakaj ljudje potrebujemo spolnost in zakaj je pomembna? S kakšnimi težavami v spolnem življenju se ponavadi srečujejo moški in in s kakšnimi ženske? Kakšna je razlika med seksualnim terapevtom in seksologom in zakaj spolnost ni samo za zdrave in mlade. O vsem tem bo Peter Močnik v noči na petek razmišljal z dr. Krstanosko, ki se med drugim ukvarja tudi s področjem onkoseksologije. Vabljeni v njuno družbo takoj po polnoči.


07.03.2019

Branka Pestar Hajšek

Marec je mesec ozaveščanja o o endometriozi, zelo pogosti in resni bolezni, ki v povprečju prizadene vsako 10to žensko. Predsednica društva Endozavest, Branka Pestar Hajšek, nam bo o simptomih, zdravljenju in pogosto tudi nerazumevanju te bolezni, več povedala po polnoči, ko bo gostja v studiu. Pripravlja Darinka Čobec.


06.03.2019

Rudi Šantl

Mnogo pesmi je zvenelo iz grla nocojšnjega gosta, ki je lani slavil 45 let glasbenega delovanja. V nočnem programu bomo slišali pesmi iz njegovega opernega repertoarja, se spominjali let z ansamblom Štajerskih 7, poudarek pa bodo seveda pred kratkim izdani albumi in načrti za prihodnost neumornega pevca z močnim in odločnim, a žametnim glasom, ki sicer najraje prepeva polke in valčke, blizu pa so mu tudi italijanske kancone. Z voditeljico Lucijo Grm bomo pokukali v zakulisje življenja in glasbe Rudija Šantla.


04.03.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


Stran 75 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov