Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pridružili ste se nam po polnoči, ko smo se ozrli čez ramo leta 2018. Kateri dogodki so se vam najbolj vtisnili v spomin, po čem si boste zapomnili to leto? Ste se naučili kakšno novo življensko lekcijo in morda postali kakšen odtenek modrejši? Ste obudili kakšno staro tradicijo ali pa opustili kakšno slabo navado? Vse to je zanimalo Leo Ogrin, ki je bila z vami v oddaji Nočni obisk.
Noč bo glasbena. Prvo uro bo naša gostja mag.Urška Majdič, pevka in avtorica, ki je glasbeno pot pričela leta 2001 v skupini Billy’s Private Parking, zadnje leto pa jo poznamo pod umetniškim vzdevkom UMA. Poleg glasbe pa je podjetnica in kreativna producentka za izjemne projekte v kulturi, komediji in glasbi. Po eni uri bo naš gost Jan Plestenjak, ki je letos praznoval 25. let glasbenega ustvarjanja. Ob njegovih skladbah se bomo spomnili njegovih začetkov in med drugim izvedeli, katero rekreacijo ima najraje. Med drugo in peto uro zjutraj vam bodo pogled na leto 2018 in želje za 2019 povedali člani glasbenih skupin in pevci: Manouche, DMP, Brest, Dan D, Siddharta, Kevin Koradin, Neisha, Challe Salle, Ketrin Nera, Mrly in številni drugi. Pripravlja Robert Zajšek.
Ob novem letu nas zajame občutek minevanja, ampak v nočnem programu se bo voditeljica Mojca potrudila, da nam bo zabavno in prijetno. Ni treba, da imamo kakšno težko temo, dovolj je, da se družimo.
Nočni pogovor z jamarjema Klemnom Sušo in Jašo Zidarjem iz Jamarskega kluba Železničar
Zarja Kambič je pred dobrimi petimi letim pustila redno službo, kupila enosmerno letalsko karto in od takrat dalje potuje po svetu. Ta december je šele drugič odkar je odšla, obiskala domovino, v vsem tem času pa doživela marsikaj. Na Novi Zelandiji je spoznala tradicionalni maorski načina zdravljenja, na Tongi postala vodička za plavanje s kiti, na Pacifiku reševala želve, odkrivala Aljasko, na Kubi videla, kako se izdelujejo cigare, v Kanadi med Indijanci spoznala tradicionalni ples Pow wow, v Mehiki pa odkrivala posebne običaje ob 1. novembru. Tam je obeleževanja spomina na mrtve vesel praznik, s parado, petjem in plesom. Ljudje si nadenejo tradicionalna oblačila in obrazne poslikave, na ulice postavijo oltarje s hrano in pijačo za duše umrlih.
Konji so bitja lepote. Kot je zapisal že Shakespeare: “Skozi njegovo grivo in rep zapoje višavski veter in ju razmrši, da zaplapolata kot angelska krila.” Čarobnost teh čudovitih živali je že od nekdaj privlačila tudi Špelo Semolič iz Vrtojbe. Prav ljubezen do konjev je nato prerasla v poklicno pot in danes je inštruktorica jahanja v Konjeniškem klubu Vrtnica. Poleg lahkotnega galopiranja po hribovitih predelih severne Primorske, ogromno časa posveča tudi tekmovanju in tako je letos postala pokalna prvakinja Slovenije v preskakovanju zaprek. Na nočni obisk je Špelo Semolič povabil Boštjan Simčič.
Kdo so radioamaterji? Kakšna je njihova oprema? Kaj počnejo s svojimi radijskimi postajami in s kom vse lahko govorijo? Kakšna je njihova vloga, če pride do izrednih dogodkov, kot na primer leta 1991 ob osamosvojitvi? V studiu nacionalnega radia voditelj Jure K. Čokl gosti Tilna Cestnika z Zveze radioamaterjev Slovenije. V petek, takoj po polnoči. Sprejeto in končano.
Z nami bo Robert Kereži, knjižničar, pravljičar, v prostem času pa ultra tekač. Nedavno je premagal peklenski ultra tek po omanski puščavi. S kakšnimi vtisi se spominja tega, zadnjega v seriji izjemnih tekaških podvigov, kako tovrstne izkušnje vplivajo na njegovo dojemanje življenja, družbe, medčloveških odnosov ali je ta beg iz urbanega okolja k naravi neke vrste protest proti težnjam k lagodnosti življenja modernega vsakdanjika, kako je pri tako ekstremnih naporih potrebna skladnost telesa in duha? Poslušajte po polnoči. Voditelj: Teodor Bostič
Zgodba o tem, kako se plesalka s klasično baletno šolo zaljubi v flamenko. In o tem, kako njegov plesni kod poveže s sodobnimi performativnimi praksami in njegovo ognjevitost drzno spoji z metal zvokom električne kitare. Metal flamenko? Zakaj pa ne! Plesalka, koreografinja, performerka, pedagoginja, ustanoviteljica Plesno kulturnega društva Flamenko in predavateljica teorije flamenka Ana Pandur Predin bo nočna gostja Nade Vodušek.
Operni pevec in pevec zabavne glasbe Nace Junkar je v letošnjem letu zabeležil dva jubileja – življenjskega in glasbenega. Čeprav v zadnjih letih njegovo življenje poteka v mirnejših ritmih, je glasba še vedno njegov svet. Zna ceniti drobne življenjske radosti in je pozoren poslušalec – tudi nočnega programa. Tokrat bo na drugi strani etra, kot to radi rečemo. Nace Junkar bo gost Lucije Grm, nočni klepet pa poln življenjskih izkušenj in glasbenih zgodb.
Urška Ajdišek je večino časa poslušala očitke: “Zakaj ne moreš biti taka kot drugi?” »Ker ne morem,« pravi. Želja po spoznavanju jo je gnala v preizkušnje, pogosto nenavadne in za večino ljudi tvegane. Toda tako se počuti živo. Zanimanje za človeško dušo čuti kot svoje poslanstvo, s katerim je prišla na ta svet. Vsak pristen stik s sočlovekom jo je oblikoval, številne ovire na poti pa so jo krepile, širile razpon njenih občutkov in jo prekalile, da natanko ve, kaj hoče. Vsako povabilo v osebno globino pri svojem delu sprejema z velikim spoštovanjem in s hvaležnostjo. Čuti namreč, da jo vsako popotovanje po človeški duši bogati.
S svojo ekipo Aluminij je presenečenje jesenskega dela nogometne sezone: pred njim sta le Olimpija in Maribor. Rojen je na Jesenicah, nogometno je odraščal v Kranju, življenje si je uredil v Kopru. Pomembna prelomnica se je danes 40letnemu Oliverju Bogatinovu zgodila pred desetletjem, ko je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani in se obenem lotil trenerskega poklica. Ta ga je med drugim odpeljal tudi v Saudsko Arabijo, to jesen je pod vrh pripeljal ekipo iz Kidričevega. O bogati in zanimivi igralski in trenerski poti, o študentskih letih in tudi o njegovih pogledih na svet, se bo z Oliverjem Bogatinovim pogovarjal Sandi Škvarč.
Razmere v družbi bi lahko bile zelo drugačne, če med nami ne bi bilo posameznikov, ki so se pripravljeni razdajati za tiste, ki potrebujejo pomoč. Na nočnem obisku se nam bo pridružil aktualni Naj prostovoljec v starostni skupini do 19 let Urban Lečnik Spaič. Kot je zapisano v obrazložitvi nagrade, izjemno dejaven mladostnik, ki izkazuje visoko raven vodstvenih in organizacijskih sposobnosti, ki jih nesebično uporablja za motiviranje vrstnikov in dejavnosti v lokalni skupnosti. Njegove aktivnosti zajemajo širok spekter prostovoljstva v okviru dijaške skupnosti, taborniškega ter gasilskega društva. O vseh njegovih dejavnostih in tudi o tem, kako je z gasilskim intervencijskim pozivnikom sedel v šolskih klopeh, bomo z Urbanom Lečniokom Spaičem govorili po polnoči.
Boris Gjerkeš je pronicljiv profesor razrednega pouka na eni izmed mariborskih osnovnih šol, ki na anomalije šolskega sistema opozarja na glas – v dobro učencev, staršev in učiteljev. Zase pravi, da po merilih naše šolske politike ni preveč dober učitelj; med drugim ga moti, da starši skušajo reševati spore med učenci. Več po polnoči. Pripravlja Darinka Čobec.
O kosu, ki je bil vsemu kos je naslov slikanice, radijske igre in interaktivne pravljice za pametne telefone, ki se z inovativnim pristopom loteva zelo aktualne tematike v današnji družbi, (ne)enakosti med spoloma. Knjiga je izšla v sklopu projekta Nadebud, njena avtorja Urška Kozak in Kobrowsky ter izvajalka projekta pri zavodu Mundilfari, Neža Kozak pa bodo kot gostje Nočnega obiska spregovorili tudi o namenu, pomenu in izzivih nastajanja slikanice ter ostalih aktivnostih in delavnicah za, po njihovem mnjenju, najobčutljivejšo in najdojemljivejšo publiko – otroke. Na klepet jih je pred radijski mikrofon povabil Sandi Horvat.
Bernarda Jurič se v prostem času že nekaj let ukvarja z ultramaratonskim kolesarjenjem in tekom na smučeh. Letos je po dolgem in počez prekolesarila Avstralijo. Spomladi je kot prva in edina Slovenka v 28 dneh uspešno prevozila Indian Pacific Wheel Ride, 5.500 kilometrov dolgo pot od Pertha do Sydneyja. Na povabilo organizatorjev pa jeseni v 34 dneh, še 6.500 kilometrov dolg kolesarski maraton s severa na jug – Terra Australis Bike Epic -TABE. Bernarda Jurič – edina Evropejka, ki ji je ta podvig uspel v istem letu, bo gostja nočnega obiska.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ali se je mogoče tudi sredi noči odpraviti na lepše? Seveda se je; če ste v družbi nočnega programa. V Nočnem obisku raziskujemo kotičke – tiste romantične, zapeljive in dih jemajoče, usodne, znane, pa tudi skrite, tihe, zapuščene, od vseh pozabljene. Na lepše gremo z novinarko Marjano Grčman, ki pravi, da novinar sodi na teren in ne v pisarno. Prav tam, med ljudmi, so prave zgodbe.
Neveljaven email naslov