Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mitja Šorn

03.06.2016

O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.

Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.

Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.

Prelomno leto 1993

Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.

Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.

Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije

Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.

Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti

Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.

Poklicni uresničevalec sanj

Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.

Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Mitja Šorn

03.06.2016

O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.

Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.

Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.

Prelomno leto 1993

Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.

Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.

Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije

Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.

Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti

Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.

Poklicni uresničevalec sanj

Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.

Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?


30.09.2018

Kristian Koželj

Lahko bi rekli, da bodo v prvih nedeljskih minutah glavne – besede. Tiste, ki se združujejo v poezijo in prozo. In vrejo, in rišejo zgodbe. Tiste, ki gledalce objamejo z gledališkega odra. In tiste, ki ujete v knjigah, na bralce čakajo na policah knjižnic. Vsi te svetovi besed so tudi svet nočnega gosta, Celjana Kristiana Koželja, igralca, pesnika, knjižničarja in gledališkega pedagoga. Na nedeljski nočni obisk ga je povabila Mojca Delač.


28.09.2018

Rado Novak in Aleš Štefe

Pomemben del poti v visokogorje in sredogorje je za mnoge tudi obisk planinske koče. Te s svojo vedno bolj raznovrstno kulinarično ponudbo ne zagotavljajo le postojanke, kjer se lahko pohodniki okrepčajo in oskrbijo z nujnimi stvarmi za nadaljevanje pohoda, ampak so tudi prostor druženja. Na nočni obisk prihajata oskrbnika Koče na Klemenči jami pod Ojstrico Rado Novak in Valvasorjevega doma pod Stolom Aleš Štefe, dveh koč, ki sta po izboru slovenskih obiskovalcev gora – vsaka v svoji kategoriji – postali letošnji ”naj planinski koči”. Kaj vse sta oskrbnika vložila v to, da sta koči prejeli omenjeni naziv, boste izvedeli po polnoči.


27.09.2018

Monika Jurišič Hlevnjak

Začenja se tradicionalni festival Stara trta v Mariboru. Vse do martinovega bo v mestu ob Dravi ponujal kulturne in kulinarične užitke. O glavnih poudarkih te tradicionalne prireditve, ohranjanju slovenske vinogradniške tradicije in kulture in družabnih dogodkih, svetovalka za odnose z javnostmi pri Zavodu za turizem Maribor-Pohorje Monika Jurišič Hlevnjak.


26.09.2018

Skrivnosti uspešnih zvez

Pridružite se nam po polnoči, ko bomo v oddaji Nočni obisk iskali recepte za dolgo in uspešno zvezo. Število porok strmo upada že od 70tih let minulega stoletja. Takrat se je na leto povprečno poročilo 15.000 parov, lani pa je bilo sklenjenih malo manj kot 6500 zakonskih zvez. Ločitev pa je bilo v tem letu slabih 2400. A spremenila se je tudi narava sklepanja zakonskih zvez. Pred leti so se pogosto sklepale zaradi lažjega preživetja. Kaj pa danes? Odnose dojemamo vedno manj zavezujoče, ločitve pa že dolgo niso več tabu. Že zadnjih 10 let se na leto loči okoli 2300 slovenskih parov, ki so bilo v povprečju skupaj 14 let. Leo Ogrin bo v oddaji Nočni obisk zanimalo, kaj je recept za dolgo in uspešno zvezo in kdaj je čas, da vržemo puško v koruzo.


24.09.2018

Alja Lobnik

Začenja se Festival Mesto žensk, ki nam tokrat kliče: Zgrabi pogum, na obisk prihaja kritičarka in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti. Nada Vodušek je pred nočni mikrofon povabila eno od umetnic, Aljo Lobnik. Tema pogovora pa: sodobna dramska pisava, ženske umetnice in njihov položaj ter druge aktualne teme.


23.09.2018

Pogovori z Mojco Blažej Cirej

Dotaknili se bomo jeseni, pozdravil nas bo sobotni dež, pobožala ohladitev. Jeseni postanemo bolj melanholični in če pogrešate smeh in toplino, se v nočnem programu pridružite klepetu z Mojco Blažej Cirej.


22.09.2018

Jaka Ivančič

Jaka Ivančič, 39-letni fotograf iz Ankarana, že vrsto let navdušuje uporabnike družbenih omrežij s svojimi krajinskimi fotografijami. Njegov talent je prepoznal tudi sloviti National Geographic, ki je Ivančičevo čarobno zimsko fotografijo Bleda razglasil za najlepšo krajinsko fotografijo leta 2018. Jaka ima za seboj kar nekaj razstav. Nazadnje je svoja dela postavil na ogled na Nizozemskem, lani pa so bila del v Moskvi gostujoče razstave Srce Kopra. Svojo fotografsko kariero razkriva v pogovoru s »čuvajem noči«, Iztokom Novakom Easyjem.


21.09.2018

Damjana Kenda Hussu

Damjane Kenda Hussu ni bilo strah zamenjati službe. Kot novinarska pripravnica je začela v naši hiši, danes pa jo lahko srečamo na hodnikih Cankarjevega doma. Njena poklicna in tudi ustvarjalna pot pa ima že ves čas isto stalnico – to je pisanje. Damjana Kenda Hussu piše v službi in doma. Piše pesmi za otroke, uganke in zgodbe, scenarije ter duhovite romane. Tudi besedila nekaterih najlepših in nagrajenih popevk so izpod njenega peresa. Ko Damjana Kenda Hussu piše, piše zavzeto in strastno in ne razmišlja o ničemer drugem. Kako rada pa govori? Prisluhnite nocojšnjemu nočnemu programu. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.


20.09.2018

Branko Padjan

Maribor je mesto z največ plesnimi šolami v Sloveniji, ena izmed najstarejših delujočih pa je plesna šola Rolly, ki letos zaznamuje 30 let uspešnega delovanja. Ustanovitelj, hkrati pa njen “oče in mama” je Branko Padjan, ki bo bost v studiu takoj po polnoči. O jubileju bo tekla beseda, pa tudi o časih, ko so bili nekateri plesi še prepovedani. Pripravlja Darinka Čobec.


17.09.2018

Marinka Poštrak

Gledališče je njen drugi dom. In to nikakor ni kliše. Zadnji dve desetletji domuje v Prešernovem gledališču Kranj. Kot dramaturginja je podpisana pod toliko predstav v mnogih gledališčih, da se morda niti sama ne spomni več vseh. No, ne bomo ugibali. Jo bomo raje kar vprašali. Proces ustvarjanja letošnje postavitve dela Naš razred Tadeusza Slobodzianea v režiji Nine Rajić Kranjac je gotovo še zelo živ. Kajti kot pravi Marinka, jo še vedno najbolj veseli, ko se na vajah pojavi ustvarjalni drget, ko predstava v svojem iskanju in tipanju seže nekam daleč naprej in nekam globoko vase. Marinko Poštrak je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


16.09.2018

Robert Waltl

Judovsko civilizacijo, kulturo, zgodovino in religijo je tragično zaznamoval holokavst med drugo svetovno vojno. Tudi slovenskim Judom, ki so sooblikovali gospodarski in kulturni razvoj naših krajev, ni bilo prizaneseno. Maloštevilnim preživelim slovenska povojna oblast ni bila naklonjena. Judovski kulturni center v Ljubljani s svojimi aktivnostmi spodbuja k ponovnem razmisleku o tej temni plati zgodovine. Pred kratkim so v sodelovanju s Sinagogo Maribor s položitvijo spominskih znamenj v Ljubljani, tako imenovanih spotikavcev, simbolično vrnili 23 slovenskih Judov, žrtev holokavsta. Na nočni obisk prihaja direktor Judovskega kulturnega centra, Robert Waltl.


15.09.2018

Damijan Bevk

Zagotovo ste že velikokrat naleteli na sporočilo v stilu: poškodovanega so s helikopterjem slovenske vojske prepeljali v bolnišnico. Pa ste kdaj pomislili, kaj vse se skriva v ozadju takšnega prevoza, koliko ljudi in kdo vse sodeluje pri tovrstnih intervencijah? O vsem tem pilot vojaškega helikopterja Damijan Bevk v pogovoru s Sandijem Škvarčem.


14.09.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


13.09.2018

Sara Berglez Zajec in Jaka Zajec

Sara Berglez Zajec in njen mož Jaka Zajec sta poslovno uspešna. Zaljubljena v podeželje in v neokrnjeno naravo ustvarjata kar na treh kmetijah, ki so prostorsko zaokrožena celota. Pridelujeta aronijo in drugo jagodičevje, ne manjkajo pa tudi ovce in kokoši nesnice. Ob otroku Jaka najde čas še za obnovo starih domačij in ustvarjanje z lesom, Sara pa se ukvarja z zeliščarstvom in predelavo sadja. Nočni voditelj Robert Zajšek bo predstavil oba gosta in njuno delo.


12.09.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


10.09.2018

Iztok Bončina

V goste prihaja dolgoletni turistični vodnik, svobodni fotograf in fotoreporter, profesor umetnostne zgodovine, potapljač, astronom in popotnik, Iztok Bončina. Z nami bo delil zgodbe s svojih svetovnih potovanj in dogodivščin, ki jih je s fotografijami ovekovečil za revijo National Geographic. Med drugim bomo spregovorili tudi o temi, ki mu je zadnja leta še posebej blizu, astroturizmu. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.


09.09.2018

Aleksandra Borštnar Maček

Aleksandra Borštnar Maček, profesorica nemščine in univerzitetna diplomirana novinarka z dolgoletnimi izkušnjami iz poučevanja nemščine odraslih in otrok ter urejanja učbenikov, tujejezične literature in slovarjev, zadnjih deset let dela kot strokovna in idejna vodja jezikovnih tečajev za otroke in odrasle na lastnem izobraževalnem podjetju SAMA Navitas d.o.o. Je mati dveh majhnih otrok, ki vsak prosti trenutek izkoristi za družinske sprehode v naravi, za kolesarjenje ali jogo ter druženje s prijatelji, ki jih ima doma in po svetu. Študijske izkušnje v tujini in številna potovanja po svetu so ji prinesla pomembno spoznanje: »Slovenija je zagotovo ena najlepših dežel tega sveta, znanje tujih jezikov pa posamezniku odpira vrata v svet”. Potrebujemo oboje: bogate povezave s svetom ter mir in toplino doma.


08.09.2018

Borut Bric

Na nočni obisk pride Borut Bric, Novogoričan, ki svoj čas posveča raziskovanju moške osebnosti. Kot raziskovalec moškosti in svetovalec za zdravo osebnostno rast organizira moške skupine – delavnice, na katerih se moški soočijo s svojo avtentičnostjo in eksistenco. V skupinah se moški družijo in skozi lastne življenjske izkušnje razbijajo stereotipe o spolnih vlogah, ki jih narekuje družba, in položaju sodobnega moškega. V času, ko se moške in ženske družbene vloge naglo spreminjajo, je pomembno, da te izzive raziskujemo, meni gost, ki bo moške svetove razkrival v pogovoru z voditeljico Barbaro Čepirlo.


07.09.2018

Katja Kegl Vencelj

Ženski hitrostni rekord Slovenske planinske poti je bil letos izboljšan dvakrat. Po polnoči se nam bo v Nočnem obisku pridružila aktualna rekorderka Katja Kegl Vencelj. Za 600 kilometrov dolgo pot, ki poteka od Maribora do Ankarana in ima 45 tisoč višinskih metrov vzpona, je naša gostja potrebovala dobrih osem dni. Z njo se bomo pogovarjali o izkušnjah na poti, iskanju motivacije med tovrstnimi ekstremnimi podvigi in povezavah med tekom in planinstvom. Govorili pa bomo tudi o smislu postavljanja rekordov na tovrstnih poteh.


06.09.2018

Drago Korade

Kdo se še kdaj v življenju ni srečal s klopotcem? Njegov glas in izvirno podobo srečamo med izleti v haloška, prleška in druga vinorodna območja Slovenije. Ljubiteljski zbiralec pričevanj o tem fenomenu kulturne dediščine, Drago Korade, je o klopotcih napisal nadvse pregledno monografijo. Gosta predstavlja Darinka Čobec.


Stran 83 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov