Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
V prvi uri nočnega programa bo gostja Katarina Grabnar Apostolides, soavtorica navdušujočega prepleta priročniškega vodnika po gobjem svetu in osebne zgodbe dekleta, ki ji je ljubezen do narave pomagala ubežati odvisnosti. Zadnja vijoličasta bledivka zato ni le gobarski priročnik, temveč avtoričina biografija, v kateri je spregovorila o svoji boleči življenjski zgodbi. V nadaljevanju noči boste slišali pogovor z znanim karikaturistom in striparjem Cirilom Horjakom in čilim 90-letnim Avgustom Seničarjem. Za konec pa še glasbeni potep po Špancirfestu v sosednjem Varaždinu. Voditeljica bo Darinka Čobec.
Pisanje je pri njem nezanesljivo opravilo, ki ga prečijo dolge prekinitve, vendar je napisal že dva romana: Rok trajanja in Škrbine. Oba sta pritegnila kritike in bralce. Je tretji v nastajanju? Morda bomo odgovor izvedeli v nočnem pogovoru. Romanopisje ima moč, da seže tja, kamor si drugače najbrž ne bi upal, pravi pisatelj. V pisavi si nedvomno upa daleč, skozi vse praznine in gostote, skozi vse okruške, ki se v pripovedi sestavijo v celoto. Kako in koliko je pisatelj povezan s svojimi liki, s pripovedovalci, ki imajo ime ali pa ga tudi nimajo? So sledovi intimnih izkušenj izmišljeni ali stvarni? O tem lahko bralec samo ugiba. S prvencem Rok trajanja se je uvrstil med finaliste za najboljši literarni prvenec in v ožji izbor za nagrado kresnik. Za svoj drugi roman Škrbine je leta 2021prejel Cankarjevo nagrado. Gašper Kralj, doktor socialne antropologije, je tudi prevajalec. Med drugim je skupaj s Tino Malič v slovenščino prevedel deli izjemnega urugvajskega avtorja Eduarda Galeana Otroci dni in Narobe, šola narobe sveta. V narobe svetu nas učijo, kako se sprijazniti z resničnostjo, ne kako jo spremeniti, pravi Galeano. V pisanju pa je vse mogoče. Gašper Kralj je nočni gost Nade Vodušek.
Konec avgusta je v okviru projekta B Air, ki ga vodi Radio Slovenija, potekal simpozij z naslovom Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Eden od gostov simpozija je bil umetnik Jaka Škapin, ki deluje v Londonu in kot glasbenik sodeluje pri vokalno gibalnih improvizacijah v zdravstvenih in negovalnih okoljih. Od leta 2016 soustvarja program Plesati s Parkinsonom, pri katerem v obliki delavnic in nastopov vključuje plesalce s Parkinsonovo boleznijo in njihove najbližje. O pomenu glasbe za zdravje in dobro počutje bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Gost nočnega programa pogosto gleda v nebo. Še raje v vremensko postajo, ki jo je postavil na dvorišču svojega doma in zelo rad tudi proti vrhu Snežnika, kjer zaključuje postavitev meteorološke postaje. Ljubiteljski meteorolog, Saša Zidar, je po izobrazbi informatik, združil pa je več svojih hobijev, tudi fotografijo. O vremensko turbolentnem poletju in še čem se je z njim pogovarjala Tjaša Škamperle.
V studio je prišel specialni pedagog, ki dela v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, v žargonu bolj znanim pod imenom Gotska. Ukvarja se s težavami otrok in mladostnikov, zaradi katerih ti potrebujejo pomoč in prilagajanje učnih programov v osnovni in srednji šoli. Zato je njegov obisk ob začetku šolskega leta še toliko bolj pomemben. Na nočni obisk in v studio Prvega je Gašper Stražišar povabil Marka Kalana.
V prvi uri nočnega programa vas bomo povabili na Festival dobrega počutja, ki bo v sredini meseca septembra v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Tema letošnjega je samooskrba. Pestro tematsko dogajanje za vso družino bodo predstavile Meta Pivec, Alenka Kugerl in Aleksandra Kelc. Po eni bo naša sogovornica mačja terapevtka Pšenica Kovačič. Po izobrazbi je diplomirana slikarka in univerzitetna diplomirana oblikovalka, sicer pa tudi certificirana strokovnjakinja na področju dobrobiti in vedenja mačk. Nato pa bo do petih sledila še lestvica Top 17, praktični nasveti za začetek novega šolskega leta in zgodovinski pregled. Voditelj Robert Zajšek.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Danes se bomo zadržali ob tistih njenih popevkah in šansonih, ki jih lahko opredelimo kot ljubezenske, to pa pomeni, da pojejo o ljubezenski sreči in nesreči, o veri v ljubezen, pa tudi o dvomih vanjo, o ljubezni, ki je lahko idealistična ali pa realistična. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Na Nočni obisk prihaja slikarka in ilustratorka, nekoč arhitektka, Mojca Fo. Sprehodili se bomo po poti od arhitekture do slikarstva. Po poti, ki je postregla z veliko izkušnjami, še več preizkušnjami. Stavek s katerim živi in ustvarja je "Je suis Artiste". Biti umetnik je neizprosna nuja. Pravi, da s slikami piše zgodbe, svojo zavest pa širi s potovanji. Kaj jo motivira in kje najde navdih za nove stvaritve? Kakšen je pravzaprav njen proces ustvarjanja? Katere tehnike slikanja so trenutno najbolj iskane in kako težko ali lahko se jih je priučiti? Na pot od ideje do slike se bo skupaj z Mojco Fo odpravil Sandi Horvat.
Pred naš mikrofon smo povabili zmagovalca letošnjih Melodij morja in sonca Gregorja Ravnika. Z njim se bomo pogovarjali o festivalskih nastopih, o dveh zahtevnih končanih študijih, o glasbenem ustvarjanju in novem albumu, ki pravkar nastaja v Zagrebu, ter o potovanjih, ki so tudi njegova velika strast. V koprskem studiu bo vaš nočni gostitelj Andrej Šavko.
V nočnem programu pa postavljamo v ospredje zgodbo ptujskega Tehnološkega parka – pod njegovo streho ustvarja okoli sto strokovnjakov, inženirjev in doktorjev znanosti, in to v dveh podjetjih, DATABOXU in INTERI. Na obisku bomo pri direktorju slednjega, Petru Ladiču, in podrobneje spoznali navdihujočo in ustvarjalno poslovno zgodbo, ki se razvija v našem najstarejšem mestu. Vabljeni.
Našo nočno gostjo sta nad pisanimi šopki navdušili obe omi. Ko je bila majhna, je svoje raznovrstne pušeljčke prodajala v svoji cvetličarni. Postavila je mizico in jih ponujala ljudem, ki so prihajali mimo. Skorajšnja magistrica ekologije in biodiverzitete ter biološkega izobraževanja se še kako dobro zaveda, kako pomembna je visoka biotska pestrost vse okoli nas, drobne gosenice, pajki, žuželke, metulji imajo na njenem cvetličnem vrtu svoja skrivališča in veliko hrane in varujejo ekosistem. Na svoji njivi vzgaja 40 različnih sort cvetlic, uči se semenenja, iz posušenih semen želi ustvarjati »cvetličnice«, zbirke različnih sort semen, medovitih rastlin in cvetlic, ki bi jih lahko sejali tudi mi. Vzgaja in izdeluje šopke, jih suši, spleta cvetlične venčke za otroke, ustvarja posebne čajne mešanice, mazila, s cvetjem, ki se bohoti pri njej in iz preprostih travniških rastlin, bogati poroke in druge pomenljive priložnosti. Pomembno ji je, da so semena cvetlic ekološka, še raje ima tista, ki so ji jih podarile prijazne vzgojiteljice rož. Zakaj si ne bi tudi na krožnikih privoščili več cvetov, saj so poosebljeno sonce, lepo so videti, pa še zdravilni so? Cvetlični aranžma je lahko tudi čudovit poklon, saj pomeni, da si je za vas nekdo resnično vzel čas, če je travniški, pa nič ne stane. Vsebuje tudi veliko ljubezenske simbolike. Marjetice, denimo, lahko trgamo skoraj vse leto. »Če si pred spanjem pod blazino položil korenino marjetice, naj bi se vrnil ljubimec, ki te je zapustil.« Katarina Meža je Dekle v cvetju. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Najprej bomo preleteli vsebinske pramene njenih popevk in šansonov, ki segajo od eksistencialnih motivov in tem do ljubezenskih, pripovedno-realističnih, igrivih, šaljivih in kabaretnih; v drugem delu noči pa bomo poslušali predvsem njene eksistencialne pesmi, torej take, ki pojejo o različnih načinihčloveškega bivanja. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
V noči s sobote na nedeljo se bomo v studiu nočnega programa pogovarjali z Blažko Müller. O tem, kako je kot televizijska voditeljica odraščala in odrasla v oddajah Periskop in Slovenska popevka, kako je s skupino Betontanc plesala na svetovnih odrih in tudi kako je spoznala pisatelja Paula Coelha, smo jo že večkrat slišali pripovedovati. S čim pa se jezikoslovka, predavateljica in doktorica znanosti Blažka Müller ukvarja danes? Ali je portugalščina še vedno njena strast? Kaj nam bo povedala o Levu in Stelli Danici? Kaj jo čaka jeseni? V družbo Nočnega obiska vas vabijo Blažka Müller, Klara Eva Kukovičič in Iztok Konc.
Naš nočni gost bo Lovro Muženič, legenda primorske žurerske scene, ki jo številni poznajo po psevdonimu D.J. Lovro. Pisalo se je leto 1987, ko je z zmago v diskoteki Amadeus začel tlakovati pot svoji didžejevski karieri. Ob delu v tedaj vodilnih primorskih diskotekah je začel voditi svoje oddaje na eni tedaj prvih komercialnih radijskih postaj, Radiu Morje, pozneje pa tudi na Radiu Capris. To ga je spodbudilo, da se je začel pojavljati tudi kot animator in voditelj prireditev. Lovro za mešalno mizo vztraja še danes, tako na javnih prireditvah kot na zasebnih zabavah, na katerih s svojim izborom skrbi za zabavo mladih in mladih po srcu. Med spomine se bosta zakopala z gostiteljem Iztokom Novakom Easyjem.
Gostja nočnega programa po polnoči bo Alenka Godec. Glasba je njeno življenje, od nje živi, v njej ustvarja. Odlična interpretka, pedagoginja, germanistka, mama, ženska, ki je ne ustavi vihar, čustvena in čutna bo govorila o svojem življenju: tudi o Primožu, ki ji je najbolj blizu. Z njo bo klepetal voditelj Andrej Hofer.
Na nočni klepet po polnoči prihaja Ana Trampuž, Gorenjka, ki jo je ljubezen pripeljala v Maribor, kjer si je ustvarila družino. Vstaja zgodaj, se tušira z mrzlo vodo in ne pije kave. Rada ima objeme in nasmehe in je ambasadorka zapisovanja hvaležnosti. Nova znanja z različnih področij sprejema z odprtimi rokami. Ena izmed njenih želja pa je preteči maraton v Rimu za katerega že pridno vadi.
Noč na sredo bo po izjemno težkih razmerah, ki jih doživljamo to leto, spomnila tudi na to, da sta ljubezen in hvaležnost največji sili univerzuma. In obe se tako tesno prepletata, ko govorimo o tistem, kar bomo nesli v usta. Obloženi z veliko znanja in mojstrskimi nasveti, ki jih naša nočna gostja piše in živi s forenzično natančnostjo, bomo lažje zaspali. Letos smo doživeli že vse, od nenehnega dežja, strašnih neviht in nenazadnje poplav, kot jih še nismo videli. Ne le da smo ob misli na vse čutili hudo žalost in sočutje, tudi naša samooskrba je postala ogrožena. Ujme so z večkratniki odnesle tudi pridelke, tla so kontaminirana, zato to leto postaja skrb za domačo shrambo še bolj pomembna. Bi lahko še kaj posadili, posejali? Ne pozabimo na divje rastline, ki so zelo pomemben steber samooskrbe. In na izjemno modrost in inteligenco, ki jo nosijo v sebi začimbe. Te bodo dobrote z vrta ohranile v najboljši obliki, saj jih je zaradi presežka vlage in razmočenih tal to leto težje shraniti. Ali se sploh še izplača kaj pridelati s svojimi rokami? Nikar ne obupajte. Vrtnarjenje je odlična naložba v zdravje, zelenjava z domačega vrta pa vsebuje tudi vitamin L. L kot ljubezen. Povezujmo se, izmenjujmo znanje, bodimo sooskrbni. O naštetih in številnih drugih pomembnih vsebinah bomo govorili s Sanjo Lončar, urednico informacijskega središča Zazdravje.net in vodjo Zavoda za celostno samooskrbo, portala samooskrbni.net. Voditeljica bo Vesna Topolovec.
Tokratni nočni program bomo izkoristili za druženje in voditeljica Lucija Grm bo k sodelovanju pozvala ljubitelje ugank oziroma enigmatskih zank Franca Ankersta, poleg izbora glasbene urednice Aide Kurtović pa boste za dobro glasbeno razpoloženje poskrbeli tudi sami. Seveda tudi brez sproščenega klepeta ne bo šlo. Prisrčno vabljeni v našo družbo po polnoči.
Od prejšnjega nočnega klepeta z Mojco Blažej Cirej se je veliko zgodilo. Tudi veliko hudega. Namesto da bi se pogovarjali, kako vam uspeva vrt in kje ste bili na morju, nas ob poplavljenih hišah, trpečih živalih in avtomobilih stiska pri srcu. Dan solidarnosti in tisoči z lopatami poskušajo povedati prizadetim, da niso sami. Ne, niste sami. Težka mehanizacija, novi mostovi, cenejša elektrika, pomoč vlade in obljube iz tujine – ne bomo vas pustili na cedilu. Vlada, zaščitniki živali, gasilci, vojska in policisti, gorski reševalci … mogoče smo res bolj vase zaprt narod, ampak ko je treba, pa stopimo skupaj. Kar je dober občutek. Če bi radi poklepetali, pa ni nujno samo o poplavah, vas po polnoči pričakuje Mojca Blažej Cirej.
Gost nocojšnjega nočnega programa iz studia Radia Koper bo Mirko Orlač, učitelj trobil, dirigent Pihalnega orkestra Izola in otroškega pihalnega orkestra izolske podružnice koprske glasbene šole, glasbeni aranžer, organizator, ljubiteljski fotograf. Ptujčan, ki je doma v slovenski Istri. Mirko Orlač ni nikoli dvomil o tem, kaj želi početi in na kakšen način. Bil je član mariborske Opere, francoskega mladinskega simfoničnega orkestra, izobraževal se je v tujini in znanje redno prinašal domov. Prisega na stalno ustvarjalnost in kompromise, ne mara sterotipov in ozkoglednosti. Je pedagog in glasbenik, ki vse hitreje razvijajočega se področja orkestrske glasbe ne samo spremlja, ampak ga tudi ustvarja. Z orkestrom žanje uspehe in premika meje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Neveljaven email naslov