Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
5420 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.
Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto.
“Družba ti večkrat daje občutek, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti,” pove Anja Koletnik, vodja in ustanovitelj_ica Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Zakoreninjenost binarnega spolnega sistema jasno izraža jezik. Slovenščina je namreč močno spolno zaznamovana.
Za razliko od katerih drugih jezikov je za osebe, ki bi želele nevtralno uporabljati jezik, precej neprijeten. Ravno zato mešamo zaimke.
Za izražanje obeh slovničnih spolov Anja pogosto uporabi tudi podčrtaj, medtem ko ji srednji spol ni blizu, saj je preveč neoseben.
Nebinarne osebe nakupovanja oblačil ne doživljajo prijetno, razloži prostovoljec_ka Zavoda TransAkcija Petra Peterka. Kateri oddelek izbrati? Moški ali ženski? In v katero kabino oditi? Rešitev bi bil nebinaren oddelek z oblačili in kabina, ki ne bi bila spolno opredeljena. Še ena zapletena vsakdanja situacija je izbira stranišča.
Jaz hodim na obe stranišči. Moram reči, da že celo življenje. Ampak jaz še nikoli nisem imel s tem problemov. Povedano mi je bilo, da zaradi tega, ker sem velik in izgledam bolj strah vzbujajoč.
Obema veliko pomenijo stranišča, ki so opredeljena kot nespolna (npr.: v Pritličju in Tiffanyu na Metelkovi v Ljubljani) in so pri nas izjema. Medtem ko se ponekod v tujini počasi uveljavlja praksa, da se stranišč ne opredeljuje glede na spol.
Čeprav je pot do spoznanja ali potrditve lastne spolne identitete lahko dolga in stresna, je težje kot sebi spoznanje razkriti družini. Petra razloži: “Pol družine se več ali manj dela, da to ne obstaja. Se ne pogovarjamo, nimamo stikov. Mali del družine pa mi sledi, me posluša, ampak še ni bilo kaj dosti vprašanj, tako da ne morem nič reči.” Anja pa s ponosom pove, da ji je babica, ko je prebrala enega njenih prvih javnih intervjujev, poslala e-mail z lepim sporočilom.
Moja oma je ful faca. Ne glede na to, da je stara 87, je kar vešča na internetu. Napisala mi je nekaj v tem smislu: “Zelo zanimivo, ampak težko pot si si izbrala.” Sicer sem ji odgovorila, da to pač ni bila odločitev, da to pač jaz sem. Ampak mi je pa napisala: “Rada pa te imam vseeno”.
Spolna identiteta je doživljanje lastnega spola, ki se lahko ujema s spolom pripisanim ob rojstvu, lahko pa prihaja do neujemanja. Ravno pravica do izbire spolne identitete je bistvo transspolnosti. V oddaji Nočni obisk smo se pogovarjali tudi o vsakdanjem spopadanju s situacijami, v katerih je treba opredeliti svoj spol. Najbolj boli, če te opredelijo po spolu, ki ti je bil določen ob rojstvu, razloži Petra, ki jo v javnosti največkrat naslovijo z ‘gospa’.
Že kar lepo čez desetletje in to me precej moti. Včasih sem si s tem dovolil uničiti cel dan, zdaj ne več na srečo. Pa tudi imam zelo veliko srečo, da sem v taki službi, da mi ni treba z doma, ker jo imam doma. Bolj kot se lahko izogibam, se izogibam, ker je vseeno precej neprijetno.
Najbolj veselo, svobodno in videno se transspolne osebe počutijo, ko se potrudimo in z nevtralno uporabo jezika legitimiramo njihov obstoj. Pogosto imajo namreč občutek kot da sploh ne obstajajo. Kot da je njihov spol izmišljen spol.
V studio je prišel nekdanji kardiolog, ljubitelj poezije in umetnosti ter predvsem ljubitelj modrine morja. Potapljati se je začel pri šestih letih in potaplja se še danes ter podira svetovne rekorde. Morje, potapljanje in jadranje so njegova strast. Prvo jadrnico iz kompozitnih materialov je zgradil leta 1971, danes pa ga svetovna javnost pozna kot enega izmed vodilnih oblikovalcev plovil. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Japca Jakopina.
V nočnem programu iz našega studia pa se bomo podali v Ljutomer – govorili bomo o zanimivi tradiciji tega vinorodnega in kulturnega središča Prlekij, prisluhnili bomo diamantni maturantki Katarini Grilj, dodali pa bomo tudi odlično glasbo – za to bosta poskrbela slovenska izvajalca Primož Vidovič in Andrej Kos in skladbe, ki jih je pomagal ustvariti producent skupine The Beatles, legendarni George Martin. V pogledu v zgodovino pa se bomo spomnili ustvarjalnega raziskovalca slovenskega časa v podonavski monarhiji, poplebiscitni Koroški in v jugoslovanski državi.
Po diplomi iz arhitekture jo je poklicala glasbena umetnost. Svoje življenje zdaj posveča raziskovanju zvoka in njegovih magičnih pokrajin – skozi petje, vodenje individualnih in skupinskih zvokovno-glasbenih delavnic, poučevanje petja in terapevtsko delo z zvokom. Ob študiju jazzovskega petja in pedagogike na zasebni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu se je udeležila različnih izobraževanj s temo zdravljenja z zvokom in terapevtske uporabe glasu, kasneje pa je to znanje poglobila še na Peter Hess® akademiji v Zagrebu. Njeno umetniško glasbeno delovanje je stkano iz interpretacij glasbenega izročila svetovnih kultur, projektov uglasbene poezije in jazzovske glasbe. V zadnjem obdobju jo navdihujeta predvsem atmosferičnost in zvočnost v glasbi ter sodobni ustvarjalni pristopi. O dragocenem izkustvu, ki ga je oblikovalo večletno ustvarjanje, o zaznavanju in čutenju glasbe in prenašanju izkušenj na druge se z Aljo Petric pogovarja Nada Vodušek.
V nocojšnjem Nočnem obisku se nam bo v studiu Prvega pridružil filmski režiser Darko Štante. Njegov prvi celovečerec Posledice je bil pri občinstvu in kritikih ter na različnih evropskih festival izredno dobro sprejet, z režiserjem pa se bomo pogovarjali o njegovem pristopu do ustvarjanja filmov, delu z igralci, odnosu do filma nasploh in nenazadnje še o novem projektu v nastajanju. Vabljeni k poslušanju malo po polnoči!
Gostja nedeljskega Nočnega obiska voditeljice Liane Buršič bo Špela Gornik, diplomirana sinologinja ter partnerska in spolna terapevtka. Njene partnerske terapije črpajo inspiracijo iz kitajske kulture, indijske tantrične modrosti in iz korenin naših prednikov, tu, v Sloveniji. Življenjska pot je Špelo vodila po celem svetu in več kot dve desetletji je posvetila študiju starodavnih kitajskih klasikov o negi zdravilne spolne energije. Tekoče govori kitajsko in diplomska naloga s področja spolnosti v povezavi s klasično kitajsko medicino je poleg relacijske terapije še vedno inspiracija za njeno delo s pari. Kot partnerska svetovalka se ne osredotoča (le) na simptome, temveč na ljudi in odnose gleda celostno.
Konec meseca se bo začelo svetovno prvenstvo v košarki. Zbora najboljših košarkarjev sveta se je pred leti udeležil tudi Boštjan Nachbar, ki je v bogati karieri nastopal za številne evropske klube, močan pečat pa je pustil tudi v ligi NBA. O številnih temah kot so kariera, možnosti Slovenije na svetovnem prvenstvu in o hčerkah, ki sta tudi navdušeni košarkarici se je z Nachbarjem v prvi uri nočnega druženja pogovarjal Primož Čepar.
V prvi uri nočnega druženja bomo spoznavali dvorišča, zagotovo pomemben del vsakega mesta. V mariborskem Društvu Hiša pripravljajo poseben program Živa dvorišča, s katerim želijo oživiti mestno jedro in vanj vključiti dvorišča kot pomemben del kulturne dediščine. Slišali boste zanimiv pogovor z Mirkom Nidorferjem, profesorjem slovenščine, bibliotekarskim specialistom in logoterapevtom o tem, kako pomebno je branje in kako nas bogati. Nato pa se bomo podali še v Koroški pokrajinski muzej v Radlje ob Dravi in spoznali družino Pahernik.
Razvija idejo o globljem, senzorialnem doživljanju arhitekturnega prostora. Doživetje arhitekture je odraz človekove notranjosti, njegovega eksistencialnega nazora. Osebna izkušnja graditve in prebivanja v samotni odmaknjeni gozdni hiši ga je navdihnila k premišljevanju o temeljnih vprašanjih arhitekture in prebivanja. Svoja doživetja je opisal v knjigi Senzorialno doživljanje arhitekture odmika. Ne le prostor, v katerem bivamo, tudi predmeti, s katerimi se obdamo, jih uporabljamo, so pomemben del naše čutne izkušnje. Iz tega razmisleka je nastalo stojalo za kitaro, ki ga je sprva nameraval narediti le zase. Vendar ga je hitro dohitela misel, da bo to stojalo zaživelo tudi za druge. Bistvo stojala namreč ni samo v njegovi uporabni predmetnosti, ampak predvsem v tem, kar očem ni vidno, je pa ob stiku občuteno. Razvoj ideje je trajal tri dni, izdelava prototipa pet mesecev, izpeljava proizvodnje pa sedem let. Stojalo za violončelo Harmony je prejelo prestižno nagrado rdeča pika – Red Dot Award: Product Design 2023. O razmislekih, ustvarjanju, doživljanju arhitekture in oblikovanja v nočnem pogovoru s Tadejem Juranovičem.
Pred radijskim mikrofonom se nam je tokrat pridružil mlad igralec, ki si svojo pot na slovenski igralski sceni šele utira. Gal Oblak ne privoljuje v klišeje, nenehno se loteva zapletenih likov in projektov. Ljubitelji gledališča ga zadnji dve leti lahko spremljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem, v preteklosti pa je nastopal tudi v bolj eksperimentalnih projektih. Z voditeljem Renejem Markičem sta se spraševala, ali se igralec sploh kdaj neha učiti, kaj storiti, ko naletiš na kreativno zapornico, in kaj je pravzaprav naloga gledališča - je to zgolj nastavljanje ogledala družbi ali reševanja njenih težav.
Perica Jerković je svojo kariero stand up komika začel v Kopru. Pred dvajsetimi leti je v koprskem gledališču organiziral nastope, katerih žanr slovenska publika še ni dobro spoznala. Obletnica je več kot odlična priložnost za pogovor o začetku kariere, slovenski stand up komediji, ustvarjalnosti, starševstvu in izzivih, ki jih prinašajo javni nastopi. Perico je v studio povabil Blaž Maljevac.
Gost petkovega Nočnega obiska je bil inštruktor informacijskih tehnologij, sicer magister elektrotehniških znanosti, ki se je sprva kot asistent raziskovalec preizkušal kot predavatelj na fakulteti, nazadnje pa pristal v zagonskem podjetju. Pred časom je predaval študentom, zdaj predava najrazličnejšim posameznikom, zaradi česar je obiskal že več kot 60 držav. Kakšni so izzivi izobraževanj o novih tehnologijah, kako poteka delo z najrazličnejšimi kulturami in zakaj je ustanovitev start-up podjetja razumel kot priložnost? Pred mikrofon je Jaka Javornika povabila voditeljica Eva Lipovšek.
Na nočni obisk prihaja varuh narave Darko Lorenčič iz Lenarta v Slovenskih goricah. Velja za vztrajnega zagovornika ohranitve reke Mure, na Pohorju pa si prizadeva z oživitev skoraj zaraslega gorskega travnika, kjer je narava ob njegovi pomoči v nekaj letih poskrbela, da se rastlinje spet bogati z vrstami, ki so izginile po tistem, ko se travnik dobra štiri desetletja ni kosil.
Igra, petje, ples. Ne nujno v tem vrstnem redu. Le zakaj bi morali ljubezni in strasti razvrščati? V življenju so pomembne mnoge reči in vsaka izmed njih nas lahko popelje v raziskovanje. Raziskovanje pa je gibalo ustvarjalnosti. Je nenehno gibanje, tako kot sta tek in plavanje, ki ju ima tudi rada. Zvedavost, vedoželjnost sta lastnosti, ki podirata ograje in lahkotno skačeta čez ovire, tudi ko ti prigovarjajo, da se moraš odločiti za eno samo stvar. Le čemu? Življenje je preplet vsega, kar preizkusiš, s čimer se ukvarjaš in za oblikovanje gledaliških vlog je ta raznolikost izkušenj zelo dragocena. Ne verjame v naključja in slepo srečo. Pri vsem, kar počneš, je treba zmeraj dati vse od sebe, tako v življenju kot pri poklicu, ki ga izbereš. Ali pa on izbere tebe? Klara Kastelec, igralka, pripovedovalka, plesalka, pevka in še marsikaj drugega v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
V studio in na Nočni obisk je prišel režiser, igralec, satirik, nekdanji umetniški vodja MGL-ja in predvsem Tržačan. Zanj je značilno, da se je tako v svojih režijah kot v besedilih nikoli ni izogibal aktualnim dogodkom, ki pretresajo svet, gledalcem pa jih je vedno prenašal z značilnim satiričnim tonom. Še vedno se najraje vozi z motorjem in občasno pokadi cigaro. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Borisa Kobala.
Minulo nedeljo je v Novi Gorici potekala obsežna intervencija ob nevtralizaciji 250 kilogramske letalske bombe. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je nalogo opravila z odliko, zato smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Aljaža Lebana iz Podmelca, enega dveh pirotehnikov, ki sta bombo onesposobila, in poveljnika enote Novogoričana Darka Zonjiča.
Na nočni obisk prihaja 33-letni mladenič, odprtega duha in optimističnega mišljenja, ki verjame, da lahko z glasbo in pesmijo ljudem prenese dobra sporočila. Njegova načela podpirajo medsebojno sodelovanje, razumevanje, spoštovanje, zato je mladi pevec prepričan, da bo skupnost rešila ljudi pred neprijetnimi in nepotrebnimi zapleti. Lani je debitiral v televizijski oddaji Supertalent Hrvaške, se uvrstil v finale in si pri južnih sosedih pridobil širok avditorij navdušencev. Izdal je samostojni album z 10 pesmimi, ki jih bo predstavil, v zbirki pa ima tudi otroški album, ki ga je pred kratkim posnel s Simfoničnim orkestrom. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Mariborčan Kristijan Crnica, z njim pa se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Ponoči bo z nami Janko Ferjuc, ki po dedu in očetu nadaljuje tradicijo pridobivanja gline v Komendi. Janka osreči, ko mu po 50 prejetih telefonskih klicih na dan uspe pomagati vsaj komu. »Včasih ljudem pomaga le to, da se z njimi pogovarjam, ljudje smo družbena bitja.« Vsega, kar ve o glini, se je naučil od svojega očeta. Postopki pridobivanja gline so zelo zahtevni, večino dela ročno opravi sam. »Glina mora biti boljša kot v zemlji, to pa dosežeš tako, da jo posuši sonce, sonce ji da tiste energije, vitamin D, to je marsikomu še nedoumljivo. Edino, kar me zares lahko spravi iz tira, je to, da glini kdo odvzema vrednost, je ne spoštuje, to me res razočara in razjezi«. Preizkus lahko opravite tudi sami doma. V tanek kozarec dodajte glino in jo prelijte z vodo. Kako silna je njena moč, boste hitro spoznali, saj bo zaradi njenih energij kozarec kmalu razneslo. Janku glina pomeni življenje. In če je kot otrok v gozdu pomagal očetu pri napornem ročnem izkopu gline in takrat zaslužil celo za motor, pozneje pred očetom naglas izgovarjal sanje, da bo njuna glina nekoč v vsaki slovenski lekarni, so danes njegove sanje skoraj povsem uresničene. Morda je v Janku tudi del izjemno podjetnega dedka po mamini strani, ki je izdeloval metle in jih prodajal po vsej Evropi. Janko si želi svojo glino ponesti na vse celine, še prej pa bi rad ustvaril svojo tovarno gline. Prav rad pa bo prisluhnil tudi vam, poslušalci, saj je glina izjemna po svojih terapevtskih učinkih. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Sredi vročega poletja nas kar malo skrbi, kako bomo prenesli te vročinske valove. Starejši, mladi in tudi otroci. Še celo morje nas s 26. stopinjami ne more ohladiti. Voditeljico Mojco Blažej Cirej zanima, kaj vi storite za svoje zdravje, pa ne samo poleti, na sploh. Kakšne koristne navade imate. Mogoče bi pa lahko koristile še komu.
V nočnem programu, nocoj iz studia Radia Koper, boste slišali Primorko iz Volčje Drage- Aleksandro Gregorič, ki se je pred 16 leti preselila na Dansko. Tja jo je peljala akademska kariera, danes pa pravi, da je ta vikinška dežela postala njen drugi dom. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Naslov njene pripovedi Tisto neustavljivo stori prav to, kar obljublja: zapelje nas v neustavljivo, hlastno branje, dokler ne obrnemo zadnje strani. In potem nas povede v premišljevanje. O razumu in srcu, o moškem in ženski, o komunikaciji in o naravi samega neustavljivega. Metka Zupančič je avtobiografsko obarvano pripoved napisala leta 1998 v Guelphu v Kanadi. Izšla pa je leta 2020 pri pariški založbi L’Harmattan. Od pomladi lahko francoski L’envahissement beremo tudi v slovenskem jeziku. Profesorica francoske književnosti, predavateljica na ameriških in kanadskih univerzah, avtorica številnih znanstvenih del, popotnica po duhovnih svetovih, učiteljica joge je pogosto globoko hvaležna glasu telesa, ki jo vodi in poučuje, ji omogoča vzpostavitev temeljev za razjasnitev in razvoj misli. Kod vse sta jo vodila življenje in delovanje od dni, ko je igrala flavto v pesmi Napisi padajo Tomaža Pengova. Ob diplomi iz francoščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti je, preden je spakirala kovček in odšla v svet, namreč diplomirala tudi iz flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nočni pogovor bo preplet vseh njenih ljubezni in spoznanj, pospremljen z glasbo, ki se ob književnosti in jogi pretaka skozi vsa poglavja njene življenjske zgodbe.
Neveljaven email naslov