Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Odprave se bo udeležilo 12 žensk
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Zid - the wall
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Šotorišče med potjo
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Odprave se bo udeležilo 12 žensk
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Zid - the wall
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Šotorišče med potjo
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Na nočni obisk prihaja jezikoslovka dr. Nada Šabec z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko mariborske Filozofske fakultete. Ustavili se bomo ob njeni monografiji o zgodovini izseljevanja s slovenskega etničnega prostora v ZDA in v Kanado ter o slovensko – angleškem jezikovnem stiku. V nadaljevanju bo naš gost še upokojeni krajinski arhitekt Niko Stare. Po drugi uri bomo spregovorili o jubileju rotarijskega gibanja v Mariboru in se pomudili ob jubileju orkestra Slovenske vojske . Pred jutrom pa se bomo spomnili še Jožeta Pogačnika, režiserja in scenarista vrste odličnih dokumentarnih in celovečernih filmov. Voditelj bo Stane Kocutar.
Blaž Švab je z Modrijani v pretekli dekadi začel postavljati nove smernice v svetu domače glasbe in jo začel spajati z zabavnimi in sodobnimi ritmi. Je diplomirani socialni delavec, televizijski in radijski voditelj ter zelo luciden Štajerec. Tokrat je gost Andreja Hoferja v nočnem programu.
V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali poslušanje šansonov Édith Piaf, ki jih je znamenita pevka posnela v 60-ih let 20. stoletja. Tokrat bodo na vrsti dela skladateljev Francisa Laija, Florence Veran, Charlesa Dumonta in in Clauda Léveilléja ter besedilopiscev Roberta Galla, Michela Vendoma, Louisa Poterata in Michela Rivegauchea. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Fotografija. Tako preprosta stvar je lahko tudi zelo zapletena. Je lahko fotografija popolna in kako izgleda? Ali je zahtevno biti profesionalni fotograf v dobi, ko je lahko že vsak posameznik s pametno napravo fotograf? Vse to in še več bomo povprašali fotografinjo Branko Timpran, ki zase pravi, da ji fotografija že vrsto let predstavlja vsakodnevni izziv, svobodo, strast, predvsem pa jo izpopolnjuje in vedno znova navdušuje s svojo večnostjo, lepoto in popolnostjo. O zanimivih izzivih fotografije ter predvsem poti do uspešne fotografinje pa bo z Branko Timpran poklepetal Sandi Horvat.
Večkrat je bil gost naših nočnih pogovorov. Prvič že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil še tako rekoč neznan obraz v množici obrtnikov, a z idejami, s katerimi se je podajal na vznemirljivo področje razvoja in gradnje ultralahkih letal. V naslednjih desetletjih smo z njim poklepetali ob pomembnih poslovnih prelomnicah, prav je da tudi ob aktualni, ko je podjetje, ki ga je pripeljal na svetovni oder, prodal in se obenem svojemu okolju oddolžil z bogato donacijo. Včasih smo za njegovo predstavitev porabili nekaj stavkov, danes je dovolj, da rečemo: Ivo Boscarol. V studio Radia Koper ga je na nočni obisk tudi tokrat povabil Sandi Škvarč.
Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
V prvi uri nočnega programa bomo govorili o avtomobilizmu. Avto moto društvo Boris Kidrič iz Maribora letos praznuje visok jubilej, 60. let. Tako sodi med najstarejša društva pri nas. Zato se bomo s predsednikom Petrom Gabrovcem in sekretarko Olgo Kovačič ozrli na bogato preteklo delovanje in pogledali v današnji čas, kjer ima pomembno vlogo pri izobraževanju mladih. Izvedeli pa boste tudi kako bo društvo obeležilo visok jubilej. Po eni uri se bomo odpravili v občino Sveta Ana, ki se ponaša z nazivom zelena destinacija in kjer imajo od nedavnega tudi posebno leseno mini vasico in kjer si prizadevajo tudi k razvoju butičnega turizma in sožitja z naravo. Med drugo in tretjo bomo glasbeni. Lestvica Top 17 ponuja najpopularnejše domače in tuje uspešnice. V zadnji uri pa bomo pogledali v zgodovino, spregovorili o financah in pridali še kakšno zanimivost. Gostitelj Robert Zajšek.
V kratki napovedi je nemogoče strniti vsa polja njene dejavnosti. Delo v begunskih medijih, v svetovalnici delavcem migrantom in beguncem, vodenje pogovorov z naslovom Ispeci pa reci na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, poučevanje begunskih otrok ... Diplomirana novinarka, ki je študij začela v Sarajevu in ga dokončala v Ljubljani, v Sloveniji prebiva že več kot polovico svojega življenja. Tudi sama je prvih nekaj let preživela v begunskem centru, kjer je urejala časopis Begunski časi. Je ena od tistih, ki so nam približali čudoviti bosanski sevdah. Njen glas je zazvenel v novem sevdahu skupin Dertum in T'aman. Letos mineva 30 let od prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo. Na njeno pobudo obletnico obeležujemo z nizom dogodkov z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas. Razstave, pogovori in koncert podalpskega sevdaha, ki bo 4. maja v preddverju Križank, na katerem se bodo po več kot dveh desetletjih na odru znova srečali člani skupin Vali in Dertum, pridužila pa se jim bosta Damir Imamović in Vlado Kreslin. Maido Džinić je na nočni pogovor povabila voditeljica Nada Vodušek.
V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf. Prišli smo že do 60-ih let 20. stoletja in noč bomo začeli s pesmimi, za katere je besedilo napisala Édith Piaf sama, uglasbil pa jih je Charles Dumont. Pri njegovi glasbi bomo ostali tudi v nadaljevanju noči, le da bomo poslušali še tiste pesmi, za katere so besedila napisali različni drugi avtorji. V drugem delu noči pa bo v središču besedilopisec Jacques Plante in njegovi šansoni za Édith Piaf iz leta 1962. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Slovenska javnost ga je prvič spoznala leta 2002, pri rosnih 15-ih, ko je nastopal v oddaji Slovenija ima talent. Takrat je doživel prvi okus slave in celo pogodbo z založbo Menart, potem pa je za nekaj let kot izvajalec poniknil. A v tem času ustvarjalno ni miroval. Učenje kitare, pisanje glasbe za druge glasbene izvajalce (Eva Boto, Gaja Prestor, Bepop, Anabel, etc.), produciranje (Modrijani, Vlado Kreslin, etc.), letos je iz ozadja sodeloval tudi na EMI in EMI freš s kar tremi uzvajalci, in od leta 2017 je ustvaril tudi dva albuma zase, zdaj pa je tik pred izdajo svojega tretjega, ki je v bistvu EP ( extended play, neke vrste mali album), praznovanjem svojega 27. rojstnega dne in, ker je del ekipe Jana Plestenjaka ( kot soproducent albuma in kitarist v njegovi skupini) ga čaka tudi veliki majski koncert v Stožicah. Na čisto svojega še čaka, saj si ga močno želi in glede na obseg in žar njegovega glasbenega angažmaja, tudi to ni daleč, zdi se, da je tu čisto prava nova zvezda slovenskih odrov. In seveda občinstva, ki ga glede na izjemno poslušanost najnovejše skladbe Zadnja noč in razprodane koncerte, očitno obožuje. Iz Lenarta se je pred kratkim preselil v Ljubljano, kjer uživa v novem, plodovitem obdobju svojega življenja, ki je zanj enako glasbenemu ustvarjanju in druženju z ljudmi, ki jih ima res rad, pravi. Samo, da od obilja dela ne izgori, to se mu je namreč zgodilo že trikrat. Nedeljsko noč bo preživel v etru nočnega programa Radia Slovenija, v pogovoru z voditeljivo Liano Buršič
V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.
V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.
Dejan Krajnc je glasbenik od malih nog. Še zmeraj se uči igrati, je študent Akademije za glasbo v Ljubljani in poleg drugih inštrumentov igra predvsem klarinet in klavir. Sliši se zelo akademsko, dokler ga ne spoznate - je poln tetovaž, nosi tako imenovano irokezo in je eden izmed najbolj prepoznavnih mlajših ustvarjalcev narodno zabavne glasbe pri nas. Da tudi to še ni vse, dodaja nočna voditeljica Lucija Grm.
Gostja po polnoči bo Mojca Polak, predavateljica in mentorica številnim dijakom in študentom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru. Svoje bogato znanje s področja kulinarike že veliko let deli tudi z radijskimi poslušalci, ko jim predstavlja gastronomsko bogastvo slovenskih pokrajin in pomen zdrave prehrane. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Darinka Čobec.
Mladi ustvarjalci so na oder Male drame postavili gledališko adaptacijo romana Težko je biti bog, slovite distopije, ki sta jo globoko v prejšnjem stoletju napisala brata Strugacki, klasika znanstvenofantastične in socialne književnosti v nekdanji Sovjetski zvezi. Na distopični planet prileti skupina zemeljskih znanstvenikov, da bi raziskala učinke manka razsvetljenske misli na razvoj civilizacije. Temeljno vprašanje gledališke adaptacije je, kakšen bi bil svet, če ne bi nikoli doživeli humanizma? Če bi kot Arkanarska družba, v kateri se roman godi, brezsrčno preganjali intelektualce, znanstvenike, pesnike in zdravilce? Ko opazujemo človeško bedo, nevednost in brutalnost na izmišljenem planetu, se večkrat zdrznemo ob podobnostih z našo tukajšnjo realnostjo. V svetu, kjer se slavi uničenje, nasilje in enoumje, tudi razsvetljeni Zemljani zlahka zapadejo v svoje starodavne vprogramirane animalične vzorce. O vprašanjih in temah, ki vznemirjajo najmlajšo generacijo gledaliških ustvarjalcev razmišljata dramaturginja Nika Korenjak in režiser Aljoša Živadinov Zupančič v pogovoru z voditeljico Nade Vodušek.
Stalni prijatelj nočnega programa Mario je povedal, da hrani 44 let star pirh. Čisto lahek je že, najbrž je vsebina že izhlapela. Tudi Marjan iz Ljubljane (75 let, žena pa 82), tisti, ki so ga obtožili, da nepokretni ženi dela škodo in jo dali v dom, je sporočil, da je 28. februarja v njegovi postelji za vedno zaspala. Umrla je ob enih zjutraj, ob devetih, ko tega še ni dojel, jo je poljubil: »Pa tako ji je smrdelo iz ust!« Vedno je nazoren. Zdaj bo s samo eno pokojnino težje živeti, saj so samo obratovalni stroški za stanovanje 180 evrov. Albert (86 let) iz Pomurja pokliče na vsake kvatre. Zanimiv radioamater je že deveto leto v domu, ima svojo sobo, ukvarja se s konjički in je s tem zadovoljen. Nekaj let je bil v domu tudi v Bosni in na to ima lepe spomine. Žal mu je, da ni ostal tam, zdravje ga je prignalo nazaj domov. Ne razume, kako lahko nekateri, mislil je na Marjana, samo kritizirajo domove za starejše. Ti so bili verjetno že prej nezadovoljni s svojim življenjem, pravi. Stane iz Žirov se je poslušalcem in tudi meni ponudil za vodnika po Vojskarski planoti, »najlepšem delčku Slovenije«. Pavla izpod Šmarne gore (83 let) je prebrala svoje tri pozitivno naravnane pesmi. Vdova je, skupaj sta bila 54 let. Umrl je od lakote, rak požiralnika, tako da je bila to zanj odrešitev.
Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb? »Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov.
Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb? »Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov.
V nočni program RA SLO, ki ga pripravlja RA KP na nočni obisk prihaja Boštjan Pertinač. Čeprav je njegovo ime na glasbeni sceni znano že kar nekaj let, je ta multi instrumentalist, učitelj kitare ter ustvarjalec glasbe šele v "karantenskih časih" vsesplošno melanholijo in ustvarjalno blokado začel preganjati s pisanjem o tem, kar mu je bilo domače: o burji, suhih kraških zidovih, teranu, rdeči zemlji in apnencu. In tako je čisto zares izšel njegov prvenec "Sz Sežane doma". O pesmih, zapetih v pogovornem jeziku Sežank in Sežancev, se bo z Boštjanom Pertinačem kar na dolgo in lepo pogovarjal gostitelj Armando Šturman.
Neveljaven email naslov