Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Odprave se bo udeležilo 12 žensk
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Zid - the wall
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Šotorišče med potjo
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Odprave se bo udeležilo 12 žensk
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Zid - the wall
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Šotorišče med potjo
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
V luči minulega tedna možganov se bomo pogovarjali o razvijanju miselnih sposobnosti pri najmlajših in spoznali načine, s katerimi lahko uporabljamo levo in desno polovico možganov – tako brusimo svoje možganske sposobnosti in tudi spretnosti. Naša sogovornica bo Mateja Car, ki je pred nekaj leti poslovni poti v medijih skoraj popolnoma pomahala v slovo. Svoj glas sicer še vedno posodi kakšni junakinji risank ali za radijske in TV-oglase. Večino časa pa zgovorna Mariborčanka preživi z najmlajšimi kot trenerka in vodja centra Brainobrain Maribor in jim pomaga uresničevati potenciale, ki jih klasično šolstvo velikokrat pušča ob strani. Z njo se bo pogovarjala Helena Ajdnik.
V eni izmed glavnih vlog nas zadnje tedne obiskuje v televizijski nadaljevanki V imenu ljudstva. Pripelje se z motorjem. Če bi bila vožnja z motorjem predmet na igralski akademiji, bi ga gotovo poučeval on in svoje učence spotoma naučil še sabljanja. Toda Branko Završan je najprej igralec, vsestranski igralec, ki prepričljivo uteleša številne gledališke in filmske vloge. In takoj za tem glasbenik, slovenski šansonjer, ki je šansone znamenitega Jacquesa Brela izvrstno prepesnil v slovenščino. Občasno se kot komet na odru pojavi tudi skupina Los Hermanos muy simpaticos, v kateri skupaj z odličnimi glasbeniki prepeva glasbene uspešnice z vseh vetrov. Zelo simpatični bratje so boljši od vsakega antidepresiva, saj razvedrijo še tako turobno vzdušje. Ali je gledališče, v katerem ni le igralec, temveč tudi oblikovalec giba, koreograf, režiser, ustvarjalec avtorskih predstav in pisec songov na prvem mestu, ali pa si ga deli s filmom, kjer je oblikoval mnoge vidne in tudi nagrajene vloge, morda niti ni pomembno. Pomembno je to, kar nam s svojim delom pripoveduje in daje. Branko Završan je nočni gost voditeljice Nade Vodušek.
V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf, in sicer se bomo ustavili v 50-ih letih 20. stoletja. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Lahko bi rekla, da je nočna tekla počasi in mirno. Tone, 62 let, je čisto iz sebe zaradi vojne v Ukrajini. Nikakor ne razume, kako lahko Putin tako ravna. Pravi, da je satan. Še več, da je Nezemljan. Aleš iz Trbovelj je postal stalni prijatelj nočnih pogovorov. Slep je od rojstva, veliko si pomaga z računalnikom, tudi glasbo izvaja in ustvarja z njegovo pomočjo. Deset let je delal kot telefonist, zdaj pa ob napredku tehnike na področju telefonije zanj nikjer ni več dela, tako da se niti do invalidske pokojnine ne more prebiti, ker ne more nabrati dovolj delovnih let. Andreja je povedala šalo o dogodku v 1. razredu OŠ. V razredu so se pogovarjali o domačih živalih in Tonček je naštel ovco, piščančka, petelina, kokoške in očka. Učiteljica: »Kako – saj očka ni domača žival!« » Seveda je, saj je mamica rekla!« Marko iz Ljubljane tudi večkrat pokliče. Prebral je svojo trpko pesem o ruskem soldatu. Špela, 45 let, je bila v dobrih starih časih pred epidemijo obiskovalka bolšjega sejma in garažne razprodaje na Taboru. Moti pa jo dogajanje na družbenih omrežjih, predvsem Facebooku. Preveč je žalitev in laži, mlade ljudi to zavaja. Prebrala je nežno pesem Neže Maurer. Ko je poklicala jasnovidka Suzana iz Maribora, pa so se klici zanjo kar vsuli. O službi, zdravju, kako se znebiti napadov lenobe in kako kaže za službo. To je zanimalo Špelo, 45 let, ki ne ve, ali bi se odločila za delo asistentke deklici, ki je tetraplegičarka. Njen očka je nad Špelo navdušen, ona pa dvomi in se boji. Končno spet ena šala. Dušanova. Kmet pride v vaško gostilno in pogovor nanese na njegove tri hčere. Prva je zdravnica, ampak s plačo ne preživi meseca. Vsak mesec ji da vrečo krompirja. Tudi druga je študirana, je profesorica, tej mora dati dve vreči krompirja. Tretji pa gre pa kar v redu, dela v mestu in ima en čuden poklic. Potem se spomni, kako se mu reče: »Prostitutka je. Moja žena pa ji gre vsak konec tedna pomagat delat.«
V prvi uri nočnega programa, ki ga tokrat pripravalja Nataša Benčič, je naš gost TONE HOČEVAR, legenda slovenskega novinarstva, ki je kot dopisnik RTV Slovenija prepotoval svet, dolgo pa delal v Mehiki, na Kubi in kot dopisnik Dela kar 16 let poročal iz Rima. A vselej so njega in njegovo družino na teh poteh spremljali štirinožni prijatelji, ki so mu odprli tudi veliko diplomatskih vrat. Prav njim, svojim26-im psom, je posvetil svojo zadnjo knjigo "Kosmata druščina".
Če bi želeli prinesti popolno uglašenost v svoj svet, bi lahko živeli tudi kot zeliščarka, nabiralka divjih rastlin in raziskovala sveta Karmen Gajšek. Karmen svoja vrata naravi odpira v vsej njeni zmogljivosti, z njo živi, zaživi, z njo je globoko prepredena, zasvojena. In takšni postanemo vsaj malo tudi mi, ko sledimo njenemu ustvarjanju pod imenom Kje so tiste rožice. Zdi se, da Karmen od nekdaj blesti. Ko beremo rezime njenega dozdajšnjega mladega življenja, se nas dotakne. Od nekdaj je globoko vpeta v učenje, tako na svojih štoparsko-raziskovalnih turnejah čez kavkaške države, Gibraltar, Anglijo, kjer se je učila od velike poznavalke narave in zdravilnih rastlin Jules Cooper kot v izdelovanju naravnih izdelkov in jedi iz zdravilnih rastlin, ki rastejo v našem bližnjem okolju. «Ampak moram priznati, da se mi včasih celo milo stori tudi, ko se namenim kaj rastlinic nabrat, najraje bi jih vse kar tam pustila« pove Karmen. Hoče znati preživeti sonaravno na območju, kjer živimo in k temu vabi tudi nas. Z njo se bo ponoči pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Gost po polnoči bo Vid Kmetič, odličen poznavalec manj znanih ali že pozabljenih mariborskih zgodb, ki jih predstavlja sproščeno, duhovito in hkrati pronicljivo. Kot del ekipe Rajzefibra je popeljal številne obiskovalce po zanimivih mestnih kotičkih, zgodovino Maribora in okolice pa je opisal tudi v nekaterih svojih spominih. V nadaljevanju noči bomo slišali, kakšno je delo na ladjah križarkah in se pogovarjali z avtorico pesmi in aforizmov, Vero Ajlec Kos. Glasbenika Gregor Jančič in Martin Bezjak pa nam bosta predstavila irsko glasbo na njun način. Nočna voditeljica bo Darinka Čobec.
Pisalo se je leto 1981, ko je nastala punk skupina Otroci socializma. Protagonist skupine Brane Bitenc svojih besedil ni kričal v mikrofon, kot je bilo takrat običajno, recitiral jih je. Na Novem rocku, leta 1982, je prve pol ure nastopil obrnjen s hrbtom proti občinstvu, Introvertirani pesnik je s svojimi provokativnimi besedili nastavljal kritično ogledalo tedanji družbi, vznemirjal politike in se zasidral v srca in možgane publike s komadi '700 usnjenih torbic', 'Zamenite mi glavo', 'Vojak', 'Pejd ga pogledat, Brane' in mnogimi drugimi. Istega leta so pri Založbi Škuc izdali EP v obliki kasete. 200 izvodov, ki so danes rariteta. Zaradi cenzure in represije so se namesto s svojimi polnimi imeni na prvi uradni diskografski izid podpisali le z začetnicami. Otroci socializma so postali in ostali kultni bend. Njihov album je po štiridestih letih izšel v vinilni izdaji. Dobra priložnost, da člane skupine povabimo na nočni obisk in prisluhnemo muziki njihove mladosti. Andrej Štritof, Roman Dečman in Iztok Turk.
Na pragu pomladi nas prebujajo tudi čedalje toplejši sončni žarki, ki že kličejo po tem, da si naberemo novih moči. Si predstavljate občutek, da bi se v svoji koži skozi vse leto počutili dobro in hkrati z določenimi vajami poskrbeli za mladostni videz kadarkoli in kjerkoli? Temu močno prispeva joga obraza. Vsaj tako pravi učiteljica joge, Jasmina Turnšek, ki prihaja na nočni klepet z nasveti, kako z majhnimi koraki lahko vnesemo dobro voljo in sonce v naš vsakdan. Z nami bo delila svojo večletno pot, ki jo je vodila do spoznanja in ji prinaša nasmeh na obraz ter svoje znanje deli naprej. Ob dobri glasbi se bo na pot proti pomladi življenja z Jasmino Turnšek podal Sandi Horvat.
Ljudje slišimo od 18Hz do 20kHz. Zelo glasen pa je tudi – sicer človeškemu ušesu neslišen – živalski svet. O raziskavah biodiverzitete s pomočjo zvokov, pa tudi o zvočnem sobivanju človeka in živali pa več v pogovoru s prof. dr. Andrejem Čoklom, biologom, zoofiziologom. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V nočnem programu bomo gostili judoistko Andrejo Leški. Koprčanka že vrsto let nastopa za ljubljanski Bežigrad, v minulem letu je bila izbrana za najboljšo športnico Kopra in Ljubljane. Ob tem je dobila tudi priznanje primorskih športnih novinarjev, dobila je plaketo projekta Naš športnik. Leto 2021 je Andreji prineslo medalji z evropskega in svetovnega prvenstva, redno je bila najboljša na praktično vseh največjih turnirjih. Za presežek je manjkala uvrstitev na olimpijske igre, v kategoriji do 63 kilogramov je Slovenijo v Tokiu zastopala Tina Trstenjak. Že čez dobri dve leti in pol bodo na vrsti olimpijske igre v Parizu, Andreja že načrtuje uvrstitev na zbor najboljših športnikov sveta. Judoistko, ki prihaja iz športne družine, bo v nočnem programu gostil Primož Čepar.
V nočnem programu bomo gostili judoistko Andrejo Leški. Koprčanka že vrsto let nastopa za ljubljanski Bežigrad, v minulem letu je bila izbrana za najboljšo športnico Kopra in Ljubljane. Ob tem je dobila tudi priznanje primorskih športnih novinarjev, dobila je plaketo projekta Naš športnik. Leto 2021 je Andreji prineslo medalji z evropskega in svetovnega prvenstva, redno je bila najboljša na praktično vseh največjih turnirjih. Za presežek je manjkala uvrstitev na olimpijske igre, v kategoriji do 63 kilogramov je Slovenijo v Tokiu zastopala Tina Trstenjak. Že čez dobri dve leti in pol bodo na vrsti olimpijske igre v Parizu, Andreja že načrtuje uvrstitev na zbor najboljših športnikov sveta. Judoistko, ki prihaja iz športne družine, bo v nočnem programu gostil Primož Čepar.
Nočni program nas bo popeljal po življenjski, predvsem pa ustvarjalni poti instrumentalistke, pevke, besedilopiske, predvsem pa slovenskemu občestvu znane televizijske voditeljice Darje Gajšek. Življenje ves čas piše takšne in drugačne prigode in morda jih bo več razkrila njeni radijski kolegici Luciji Grm. Seveda pa bo radijski eter nočnega polnila tudi njena glasba.
Čebelarska dejavnost je pogosto v ospredju zanimanja, čedalje pogosteje tudi kot kazalec stanja v okolju. Na nočnem obisku bomo gostili Vlada Vogrinca, Tomaža Samca in Vlada Pušnika. V ospredju pogovora bodo letošnji 26. marec – dan sajenja medovitih rastlin, apiterapija in zanimanje mladih za čebelarstvo. Po eni se bomo z zgodovinarjem dr. Jankom Prunkom spomnili 90 letnice sociologa in politika dr. Jožeta Pučnika, proti jutru pa izvedeli več o bližinah in razdaljah med ukrajinskim in ruskim jezikom ter prisluhnili zasedbi Toti big band. Voditelj bo Stane Kocutar.
Dolgo je že tega, kar je vstopil v oglaševanje. V nekih drugih časih, ki bi jim lahko rekli kar zlati časi tega poklica. Duhovitost, igrivost, iznajdljivost in še mnogokaj so tlakovale njegovo poklicno pot. Danes je samostojni svetovalec, ki svoje znanje in izkušnje deli naprej. Še zmeraj ima rad radio. V oglaševalski svet je vstopil zaradi glasbe in ta je še zmeraj pomemben del njegovega življenja. Zveni tudi skozi projekt PianoRoom, s katerim popularizira klavirsko glasbo in mladim glasbenikom pomaga pri kariernem razvoju.V slovensko oglaševalsko zgodovino se je zapisal kot avtor nekaterih legendarnih radijskih oglasov. Svoje izkušnje je strnil v knjigi Povem vam na uho! Duhovito in poučno branje za vse, ki jim je radio ljub vsaj tako kot njemu. Mitja Petrovič je nočni gost Nade Vodušek.
Tanja Zajc Zupan je ena najbolj prepoznavnih citrark v Sloveniji. Kakšna je njena bogata 30-letna glasbena pot, s kom vse je že sodelovala, kam vse je potovala in kako je citre vpela v najrazličnejše glasbene žanre, nam bo v današnji oddaji Nočni obisk zaupala v pogovoru z nočno voditeljico Višnjo Fičor. Morda pa tudi v živo kaj zaigrala ali celo izpolnila kakšno glasbeno željo … Prepustite se nežnemu zvoku citer po polnoči!
Matic Novak je urgentni reševalec na motorju, ki se je pred tremi leti poškodoval v prometni nesreči. Po več kot dveletni rehabilitaciji se je moral spopasti s psihičnimi težavami, strahovi, predvsem pa postaviti svoje življenje na novo. Odločil se je za delo v psihiatrični bolnišnici, kjer bo pomagal otrokom, ki so zasvojeni z drogami. Z njim se bo pogovarjal, malo po polnoči, Andrej Hofer.
Gost nočnega programa bo Aleš Oven, ki je konec minulega leta sam potoval po Južnoafriški republiki. Odpotoval je le nekaj dni pred izbruhom koronavirusne različice Omikron, ki se je po podatkih svetovnih epidemiologov prvič pojavila prav tam. Pozivov popotnikom, naj se vrnejo domov ni zasledil, saj je raziskoval na območjih, kjer ni bilo telefonskega signala. Pogosto tam tudi ni elektrike, je pa pravo razkošje tako naravnih kot kulturnih zanimivosti. In, kot bo povedal, tudi dobre hrane, ljudi in korupcije. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V noči s četrtka na petek bodo misli in besede potovale med Etiopijo in Slovenijo, med Afriko in Evropo. V goste prihaja direktor Inštituta za afriške študije Eyachew Tefera. Mož, ki ga je pred tremi desetletji študijska pot k nam pripeljala povsem naključno, v okviru inštituta danes razvija in promovira kulturne, gospodarske ter znanstveno-raziskovalne dejavnosti na obeh celinah ter opozarja na globalne izzive, ki jih prinašajo podnebne in geopolitične spremembe v svetu: migracije ter nujnost sodelovanja, globalnega učenja in vzajemnega razumevanja. Na Nočni obisk ga je povabil Peter Močnik.
V nočnem programu bomo odstirali izzive v luči minulega mednarodnega dne redkih bolezni. Sogovornica voditeljice Helene Ajdnik bo ERIKA STARIHA, specialistka klinične farmacije, soustanoviteljica in predsednica "Evropske fundacije SATB2, ustanove za SATB2 sindrom”, ki je mamica dečka s tem redkim sindromom. Kako se kot starš sprijazniš, da ima tvoj otrok redko gensko bolezen? Medtem ko za nekatere posameznike zdravila ni, je pri drugih znanost v veliko pomoč in posledično delajo neverjetne korake napredka. Znanost je upanje, najbolj pomembna pa je ljubezen in sprejemanje.
Neveljaven email naslov