Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Vas zanima jadranje? Ste vedeli, da imamo v Sloveniji podjetje, ki proizvaja rekreativne jadrnice, konkurenčne na svetovnih trgih? Bi radi izvedeli kaj več o življenju na jadrnici in celo o prečkanju Atlantika z jadrnico? Z Andražem Mihelinom, soustanoviteljem in direktorjem podjetja Seascape ter prekaljenim jadralskim mačkom, se bom v tokratni oddaji Nočni obisk pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Na nočni obisk prihaja Gorenjec, ki je star toliko kot je mlada slovenska država – 30 let. V Begunjah na Gorenjskem je kot predstavnik tretje generacije sledil glasbeni poti očeta ter velikega dedka. Že 11 let z ansamblom in novim pevcem razveseljuje staro in mlado, po Sloveniji in Evropi. Gost nočnega programa in voditelja Andreja Hoferja bo oče dveh deklic ter harmonikar Sašo Avsenik.
Na nočni obisk prihaja Irena Dolinšek iz Portoroža. V zlatih letih portoroškega turizma je bila vodja prireditev, animatorka, pred tem turistična vodička. Danes, pravi, uživa v svobodi, ki jo je zaživela po upokojitvi. Še vedno je izjemno dejavna. Tudi v tem predprazničnem času otrokom in starejšim običajno prinaša dobro voljo s svojimi zgodbami, ki jih pripoveduje v kateri od vlog. Lahko je Rdeča vila, gusarka, Rosa Klemenetina. A ker pandemija tudi letos omejuje neposredne stike, je bolj aktivna na facebooku, kjer spremlja tudi stisko mladih, ki jo je zaradi omejevanja stikov prinaša pandemija.
Med študijem grafičnega oblikovanja se je odločila, da poskusi srečo kot vizažistka v New Yorku, meki modne industrije. Da je tam lahko živela, je pomagala v gostinstvu, posledično pa začela razmišljati o promociji slovenske kulinarike v ZDA in odprla svoje catering podjetje. Po sedmih letih se je vrnila v rodno Novo mesto, kjer zdaj Slovencem predstavlja eno od tradicionalnih ameriških dobrot: pite, tako sadne kot kremne. Maja Kumelj je s svojimi pitami osvojila že marsikaterega slovenskega sladkosneda, z nasveti in lastnimi izkušnjami pa pomaga tudi ostalim, ki bi želeli svoj kuharski hobi spremeniti v posel. Sladek in ameriško obarvan Nočni obisk Maje Kumelj bo gostila Andreja Čokl.
V nočnem programu bomo s sogovorniki odstirali duh časa in prostora in iskali odgovor na vprašanje, ali je vloga človeka ob praznikih drugačna kot sicer, zakaj ob koncu leta nekateri posamezniki tako radi delajo osebne zaključke? In kako je z novoletnimi zaobljubami? Se jim zavežemo ali vidimo 1. januar kot samo še en datum na koledarju, ki pomeni le nov dan in nam daje novo priložnost? V nočno družbo vabi voditeljica Helena Ajdnik.
Ko se ob kakšni neznani strokovni besedi znajdete v zagati, je med tistimi, ki vam lahko pomaga. Raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodje Terminološke sekcije inštituta ne zanimajo le teoretični, temveč tudi praktični vidiki terminologije. Pojmi različnih strok so povezani z znanjem, saj o strokovnih stvareh ne moremo govoriti, če jih ne znamo ustrezno poimenovati, pravi. Kako v splošni javnosti razumemo in uporabljamo strokovne termine s področij kot so denimo gledališče, kriminalistika ali pa betonske konstrukcije? Kam lahko pokukamo, kadar naletimo na termin, ki nam ni domač? Včasih smo listali po debelih tiskanih slovarjih, danes jih imamo na voljo v spletni obliki. Kadar smo kljub slovarju še zmeraj v dvomih, pa se lahko obrnemo na spletno svetovalnico Terminologišče. Tudi tam nam bo priskočila na pomoč doktorica Mojca Žagar Karer. Seveda pa bo v nočnem pogovoru tekla beseda tudi o drugih stvareh, ki zanimajo našo gostjo. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.
Na klepet prihaja Robert Petan. Po izidu albuma prvenca, ki je poslušalcem postregel z avtorskimi skladbami, simpatičnimi in duhovitimi besedili, se je mladi kantavtor podal in preizkusil še v igralskih vodah. Trenutno nastopa v stand-up komediji Zbogom korona, mi gremo na dopust. Kako se srečujeta in dopolnjujeta glasbeni in igralski svet? Na kakšen način tudi sam polni baterije, da lahko poslušalcem in gledalcem na dnevni bazi prinaša smeh, veselje in dobro voljo? Odgovore na ta in še druga vprašanja bo v sproščenem pogovoru Robert Petan zaupal Sandiju Horvatu.
V prvih minutah nedelje je dišalo po morju. V radijskem studiu se nam je pridružila dr. Ana Rotter, z Morske biološke postaje Piran, Nacionalnega inštituta za biologijo. Mikrobiologinja, ki je doktorirala iz statistike, nas je odpeljala v svet svojega dela in raziskovanja. Pripovedovala nam je o morski biotehnologiji in priložnostih, ki jih le-ta odpira za različne segmente našega življenja, o raznolikosti morskega ekosistema, meduzah in še čem. Dr. Ana Rotter je aktivna tudi na področju komunikacije znanosti in enakosti spolov v znanosti. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Jožko Čuk je nekdanji direktor Saturnusa, Gospodarske zbornice Slovenije in Narodnega gledališča Nova Gorica. To so funkcije, po katerih je najbolj znan. A njegovo delovanje in zanimanje ni omejeno samo na ozko gospodarsko področje. Spogledoval se je tudi s politiko, bil je državni svetnik in predsednik slovenskega Združenja za kakovost in odličnost. Po upokojitvi je naredil tečaj za turističnega vodnika in se specializiral za turistične jame. Pod okriljem civilne pobude si prizadeva za ohranitev kulturne dediščine Dutovelj. Za diplomo je naštudiral zavorne sisteme, za magisterij pa vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Spomni se, da je samo pri enem predmetu predelal 60 knjig s področja sociologije. Vse to in še marsikaj več je za nočni program povedal Jasni Preskar.
Na Nočni obisk prihaja gospa Vlasta Nussdorfer. Na prvi pogled njeno življenje teče povsem gladko in brez preprek. Bila je odlična učenka, študentka prava, okrožna, višja in državna tožilka. Je delavna, zagnana, odlikuje jo tudi velika organiziranost in čut za ljudi. Poznamo jo kot ustanoviteljico Društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč; bila je tudi varuhinja človekovih pravic, zdaj pa je svetovalka v uradu predsednika republike. Vendar pa so bili tudi v življenju Vlaste Nussdorfer težki trenutki, ki pa je niso zlomili. Od kod ji moč, volja in življenjska energija, ki jo krasi?
Na nočni obisk prihaja Marko Završnik, Mariborčan, po mnenju Gazele 2021 lastnik enega najhitreje rastočih podjetij za elektroniko v Sloveniji, ki se dobro zaveda, da sta znanje in motivacija zaposlenih največji kapital podjetja. Zaveda se, da je za uspeh potrebna unikatnost, fokus in cilj vodenja, kar ga je popeljalo tudi na mednarodne trge. Je navdušen nogometaš, družinski človek, gurman in popotnik, ki obožuje tople kraje. Nočni progam iz mariborskega studia pripravlja Robert Zajšek.
Človek potrebuje malo, da je lahko srečen. Tako je prepričan Matej Grahek, akademski glasbenik flavtist, ki se je pred dvema letoma pridružil mednarodni posadki, s katero je na katamaranu prečkal Atlantski ocean. Na potovanju čez »veliko vodo« se lahko zgodi marsikaj, a vsaka pot se vedno začne in konča doma. O umetnosti potovanja, dogodivščinah in spoznanjih na poti bo Matej Grahek pripovedoval na tokratnem nočnem obisku v sredini noči.
V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v poznih 40-ih in zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja. Začeli bomo s šansoni, za katere je tako besedilo kot glasbo napisal Michel Emer, eden najpomembnejših Édithinih sodelavcev sploh. Poslušali bomo Édithine interpretacije pesmi, ki so nastale kot glasba za francoske filme prvega povojnega desetletja. In še nekaj odličnih realističnih šansonov iz 50-ih let bo na sporedu. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Organizirane in strokovno vodene ture so najboljše zagotovilo za varno obiskovanje gorskega sveta. Še posebej, če se zanje obiskovalci tega više ležečega sveta odločijo v razmerah, za katere menijo, da jim lahko povzročajo težave. Zanje s svojimi aktivnostmi in znanji že več desetletij skrbijo prostovoljni vodniki Planinske Zveze Slovenije. V Nočnem obisku se nam je pridružil namestnik načelnika Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Jožef Bobovnik. Z njim smo govorili o pridobivanjih znanja in izkušenj z različnih področij planinstva in s kakšnimi dejavnostmi slovenska krovna planinska organizacija skuša – ob vedno večji popularizaciji planinstva – o pomenu teh znanj ozavestiti vse obiskovalce gora.
Namakanje v mrzli vodi je v zadnjem času postalo zelo priljubljeno. To predvsem opazimo na družbenih omrežjih, kjer se pogosto najde kdo, ki objavlja svoje ledene podvige. Morda si mislite, da je to modna muha ali nekakšna vragolija sodobnega časa, a pozitivni učinki na telo z namakanjem v mrzli vodi so znani že dolgo. Vsi, ki so naklonjeni tej kopeli oziroma metodi Wima Hofa, bi temu brez oklevanja pritrdili. Pravijo, da je to najboljši način za boj proti stresu, seveda, če ga izvajate na pravilen način. Mateja Maretič tehniko ledene kopeli izvaja že nekaj let. Učiteljica tehnike in gospodinjstva na OŠ Dušana Muniha Most na Soči se že dve leti potaplja v mrzlo vodo. Zapriseženo športnico je vedno gnala ta iskra po odkrivanju novega in drznega. Tako je spoznala ledeno zdravljenje. Kakšni so bili začetki, kako se spopada z vodo, ki ima komaj 3 stopinje in ali je po toliko kopanjih opazila spremembe? Na nočni obisk jo je povabil Boštjan Simčič.
V tokratni Noči šansonov se bomo z Édith Piaf zadrževali v drugi polovici 40-ih let 20. stoletja. Najprej bodo na vrsti šansoni, ki jih je za Édith napisal besedilopisec Henri Contet, nato pesmi iz filma Étoile sans lumiere, pa šansoni, ki jih je pevka posnela z zasedbo Les compagnons de la chanson. Drugo uro noči bomo začeli s šansoni Michela Emerja in nadaljevali z nekaterimi, ki jih je napisala Édith Piaf sama. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Na nočni obisk prihaja Heliodor Cvetko, psiholog, psihoterapevt in supervizor, dolgoletni vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Mariboru. Kakšni občutki ga prevevajo ob skorajšnji upokojitvi, potem ko je dolga desetletja kot strokovnjak pomagal reševati številne stiske v družinah, v pogovoru po polnoči. V nadaljevanju noči o težavah s pomanjkanjem kadra, s katerim se sooča naše gostinstvo, spomnili se bomo zgodovinarja, akademika dr. Jožeta Mlinariča, prehranska strokovnjakinja Marija Merlak pa bo svetovala o zmerni uporabi sladkorja v prehrani.
V nocojšnji oddaji Sami naši vas pričakuje pogovor s profesorjem Matejem Šeklijem o tem, kdaj in kako so se izoblikovali južnoslovanski jeziki. Gostimo tudi pisatelja Đorđa Matića, ki je pred kratkim izdal svoj novi roman. Lahko slišite tudi pogovor z znanstveniki in zdravniki iz Kragujevca, ki so naredili obsežno raziskavo delta različice novega korona virusa. Opravljena je bila v Domu zdravja Kragujevac. V njej je sodelovalo več kot 145.000 pacientov.
13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer je našla drugačno svobodo – nastal je projekt Raiven. Sara Briški Cirman se zadnji dve leti spet vrača h klasiki – magistrica solopetja je med drugim nastopila z malteškim filharmoničnim orkestrom, v opereti Kandid, operi Seviljski brivec in prvi tamburaški operi na svetu Ambrož in Katarina. Njen navdih so živali, obožuje rože in globoko spoštuje Elzo Budau – verjetno ni bralke, ki je večkrat prebrala Ljubezen v F molu. S Saro Briški Cirman se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Darja Pograjc.
Ob izteku prve adventne nedelje bomo v studiu Prvega gostili duhovnika. Ne bo res tako resno kot je slišati, četudi svoj poklic opravlja z vso predanostjo in posvečenostjo. Martin Golob bo voditeljici Vesni Topolovec razkrival poti, ko so ga pripeljale do poklica duhovnika. Od raztrganih levisk, v katerih je prišel na škofijo, pa o cerkvenem sodišču, kjer se je skoraj znašel, ker je v videospotu ne čisto zares podelil zakrament poroke. Prisluhnite zelo posebnemu duhovniku ob skorajšnjem začetku veselega decembra, daril, luči in pričakovanj. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Vesna Topolovec.
Neveljaven email naslov