Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Urška Košir iz Kort nad Izolo je študirala na ameriški univerzi Yale, doktorat iz eksperimentalne psihologije opravlja na Oxfordu, zdaj pa se kot raziskovalka ukvarja s psihoonkologijo. Potrebe mladih pri prebolevanju raka so drugačne kot pri odraslih, poudarja. To niso pokazale samo študije. Tudi sama se je pri 22 letih spopadla s to diagnozo, ki ji je odvzela dve takrat najpomembnejši stvari, jadranje in študij.
Ali drži, da dobrega fotografa naredi dober fotoaparat? Potrebujemo za fotografiranje talent, znanje ali mogoče kombinacijo obojega? Kakšna fotografija je pri nas najbolj razširjena in katera je najbolj priljubljena? So se selfiji res rodili s prenosnimi telefoni?
Mlada mariborska pesnica Nina Medved je prva državna prvakinja v slamovski poeziji. Pred kratkim je prejela tudi nagrado za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko na Slovenjgraškem festivalu mlade literature Urška.
Evforija ni tek. Tudi tekma ni. Je srečanje. S samim seboj in tistim, kar je zadaj, o teku na 233-kilometrski preizkušnji Euforija del cims zapiše Petra Vladimirov. Evforija je tudi njen knjižni prvenec, v katerem avtorica spretno prepleta zgodbo z omenjenega teka in izkušnje s 180-kilometrske poti med Kranjem in Piranom. Na to se vsako leto odpravi z mladimi iz Vzgojnega zavoda Kranj, v katerem je nočna gostja, sicer diplomirana psihologinja, zaposlena kot vzgojiteljica. O različnih življenjskih ciljih, ki zahtevajo trud, vztrajnost, odpovedovanje in preseganje, bomo s Petro Vladimirov govorili po polnoči.
V Sloveniji je približno 10 tisoč aktivnih tabornic in tabornikov. Je taborništvo v tem digitalnem svetu preživeto? O izzivih, prednostih in značilnostih taborništva kot načina življenja se bomo pogovarjali s člani enega najstarejših taborniških rodov pri nas – Rodu sivih jelš iz Trebnjega. Kaj mora imeti vsak pravi tabornik? Kaj je JOTA-JOTI? Ali je staršem prepovedano sedeti ob tabornem ognju? Odgovore boste slišali ob poslušanju pogovora s taborniki.
74 let je minilo od partizanske bitke na Menini planini, v kateri je komaj dvaindvajsetletni komandant Franc Sever Franta iz obroča 12 tisoč Nemcev rešil skoraj 500 partizanov. Zgodba o nečloveških naporih, tovarištvu in pogumu je doživela filmsko upodobitev. Lotil se je je in jo izpeljal režiser Dejan Babosek. Bitka na Menini planini velja za epopejo slovenskega partizanstva. Scenarij je bil zasnovan po knjigi Franca Severja Frante, ki je letos postal tudi častni meščan Ljubljane. Franto je v filmu, za katerega je bila organizirana akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov, igral Domen Valič. Zveza združenj borcev za vrednote NOB upa, da bo film navdih za prihodnje rodove.
Sonja Stegovec iz Vrtójbe je že vrsto let aktivna članica Društva slovenskih letalk. Letenje jo je premamilo že v mladosti, ko se je na ajdovskem letališču šolala za pilotko jadralnega letala. Tam je spoznala tudi svojega moža, prav tako športnega pilota. Prstana sta si izmenjala kar v letalu. Zgodbo o poroki v letalu in kaj o delovanju Društva slovenskih letalk, ki letos praznuje 30. obletnico, bo povedala v pogovoru.
Te dni so potekali Dnevi slovenske muzikologije, ki jih že tretje leto organizira Slovensko muzikološko društvo. Letos je v okviru Dnevov slovenske muzikologije potekal znanstveni simpozij, ki je zaznamoval tudi stoletnico Filozofske fakultete v Ljubljani. Tu je namreč sedež oddelka za muzikologijo vse od leta 1962. O dosežkih muzikološke stroke in izzivih, s katerimi se spopadata tako slovenska glasba kot stroka, bosta govorila doc. dr. Katarina Bogunović Hočevar in dr. Nejc Sukljan.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Ena od pogosto uporabljenih besed našega vsakdana je stres. S stresom načeloma ni nič narobe, je preprosto evolucijsko pogojen odziv posameznika in ima varovalno vlogo. Nevaren pa je dolgotrajen intenziven stres, pravi naša gostja. Vsak včasih doživlja tesnobo, strah, zaskrbljenost, žalost. A ni vsaka žalost, obupanost, pomanjkanje življenjske energije in volje do dela že depresija. Duševne stiske in motnje so v mnogih okoljih še zmeraj stigmatizirane. Programa OMRA javnost seznanja s tem, kaj je duševno zdravje in kako se soočiti ter obvladovati motnje razpoloženja. Vodja projekta je psihologinja, doktorica znanosti na področju medicinskih ved in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU Lilijana Šprah.
Dr. Urša Valič je doktorica etnoloških znanosti. Ampak ni samo to. Je tudi muzeologinja, kustosinja, samostojna podjetnica na področju kulture, raziskovanja in izobraževanja. In tudi tu se vrsta poklicev ne konča. Je tudi fotografinja. A kot pravi sama, je najboljši poklic prevzela nedolgo nazaj. Postala je mama. Kako poiskati ravnovesje med vsemi poklici? Je to izziv sodobne ženske? O vsem tem v pogovoru, v katerem bo tudi polno zanimivih zgodb raziskovanj iz Romunije.
Glasba mu je bila položena v zibelko, pravi Gašper Rifelj, ki je v svoji glasbeni karieri od narodne glasbe zavil k popevkam in popularnim skladbam. Nastopil je na številnih glasbenih festivalih, sodeloval z domačimi in tujimi glasbeniki, pred kamerami pa pokazal tudi svojo plesno nadarjenost. Od lani je član igralske zasedbe v muzikalu Madagaskar, prav te dni pa se pripravlja na premiero novega muzikala Slovenske prevare.
Nekdanji olimpijec v razredu 470 Mitja Margon, ki je kot flokist krmarja Tomaža Čopija iz tekmovalnega jadranja izpregel leta 2002, stika z jadranjem ni izgubil. Nasprotno, ker mu morje in šport veliko pomenita, je jadranje in vse, kar je s tem povezano, postalo preprosto njegov način življenja, še več, njegov poklic. Pogovor z njim tudi glede prihajajoče Barkovljanke vodi Iztok Novak - Easy.
LSD, halucinogene gobe, MDMA, ayahuasca, ibogain. Samo nekaj imen substanc, ki sodijo v skupino psihadelikov in do katerih zaradi vsesplošnega odklonilnega diskurza gojimo pretežno negativen odnos. Hkrati ne gre prezreti dejstva, da so tisočletja uporabe psihadelikov krojila evolucijo človeka in postala neodtujljiv in pomemben del tradicionalnih medicin po vsem svetu. Psihadelična psihoterapija zato nikakor ni nova znanost, vseeno pa v sodelovanju z drugimi vedami ter tradicionalnimi praksami in dognanji danes znova koraka proti spoznanjem, ki odpirajo možnosti zdravljenja psihičnih motenj. Kakšni so obeti uporabe psihadelikov v uradni psihoterapiji, kako obvarovati pred škodo, ki jo lahko povzročijo, in kako hkrati izkoristiti njihov potencial ter kje so največji izzivi pri uporabi za zdravljenje, te in druge dileme bodo v središču nocojšnjega Nočnega obiska na Prvem. Gost bo Jure Capuder z Inštituta za psihoterapijo in raziskovanje zdravilnega potenciala spremenjenih stanj zavesti, Zajčja luknja. Z njim se bo pogovarjal Peter Močnik.
Mariborčana Tjaša in Martin Golež sta se s skoraj 30 let starim vozilom udeležila Mongolskega relija, pustolovščine, ki privabi ekipe z vsega sveta. Kako sta doživljala avanturistično potovanje na azijski daljni vzhod, katere nepredvidljive prepreke sta morala preskočiti oziroma obvoziti in zakaj je imel ta podvig tudi dobrodelni značaj, v Nočnem obisku.
Nekaj preprostega, kar ne zahteva veliko dela, ali kaj takega, kar zjutraj pomeni nekaj minut več pred ogledalom? Makron figa ali vokuhila? Kaj o nas pove naša pričeska? Ali ima vsaka svojo zgodbo? Na nočni obisk je voditelj Jure K. Čokl tokrat povabil Žana Zajca - Usagija, modnega frizerja in stilista, ki bo to noč s poslušalkami in poslušalci delil bleščeči svet glamurja vsega tistega, čemur pravimo frizura. Takoj po polnoči!
Nekaj preprostega, kar ne zahteva veliko dela ali kaj takega, kar zjutraj pomeni nekaj minut več pred ogledalom? Makron figa ali vokuhila? Kaj o nas pove naša frizura? Ali ima vsaka frizura svojo zgodbo? Na nočni obisk je voditelj Jure K. Čokl tokrat povabil Žana Zajca – Usagija, modnega frizerja in stilista, ki je to noč s poslušalkami in poslušalci delil bleščeči svet glamourja vsega tistega, čemur pravimo frizura.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Kostanjarji so že postavili hišice, ljudje se pred dežjem in vlago skrivamo vsak v svojem brlogu. Da nespečneži v samotnih nočnih urah ne boste osamljeni, vas Mojca po polnoči vabi na klepet. Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Na nočni klepet prihaja inštruktorica pilatesa in joge Barbara Grzetič. Izolčanka, ki nadvse ljubi svetlobo, sonce, toploto. Diplomirana ekonomistka se je po desetletju poklicne poti odločila uresničiti otroške sanje – postati učiteljica. Pri tem pa ohraniti svobodo in oživiti ustvarjalnost. Uspelo ji je. Danes poučuje, predvsem pa je ženska, ki skuša življenje živeti v polnosti in ga pisati po svoji meri. Z Barbaro Grzetič se bo pogovarjala Barbara Kampos. V drugi uri nočnega druženja pa bomo prisluhnili Borisu Cavazzi, igralcu in režiserju, ki je letos praznoval osemdeseti življenjski jubilej. Na Primorsko ga poleg rodu po mamini strani vežejo tudi šolanje na Pomorski šoli v Piranu, pozneje prvi odrski koraki, potem produkcije Primorskega poletnega festivala in ne nazadnje je bil boter tudi ob rojevanju novega gledališča. O zgodah in nezgodah na svoji razgibani poti je pripovedoval na srečanju, ki ga je ob njegovi obletnici organiziral Primorski poletni festival.
Neveljaven email naslov