Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na vprašanje, kako bo prenesla nizke temperature na Severnem tečaju, je Nataša Briški že našla odgovor: vse je v glavi. 12članska odprava Evropejk in Arabk, katere članica je, se bo s sanmi in smučmi na Arktiko odpravila aprila. A priprave na to posebno odpravo, ki nosi več sporočil, že potekajo. Prvi stik z ledenikom – na Islandiji - je Nataša že doživela. Nataša Briški, tudi soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista bo gostja Darje Groznik v nočnem programu.
Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, se odpravlja na Arktiko. Odpravo, katere članice je, je izbrala avanturistka in polarna raziskovalka Felicity Aston. Nataša se je marca odzvala na njen razpis, bila izbrana v ožji izbor in nato prek intervjuja v končno dvanajsterico žensk, Evropejk in Arabk različnih poklicnih profilov, s katerimi je že dobila prve izkušnje z bivanjem in prečenjem ledenika Langjökull na Islandiji. Arktični podvig v aprilu prihodnje leto bo zahteven, se zaveda Nataša in nanj se že intenzivno pripravlja. Uradno ime odprave se glasi The Woman’s Euro-Arabian North Pole Expedition.
Felicity Aston ima s podobnimi odpravami na Severni ali Južni tečaj veliko izkušenj. S tokratno odpravo želi odpraviti mit o tipičnem raziskovalcu in s tem povezane stereotipe. Zakaj samo ženske? Kakšni so cilji te odprave?
Prvi cilj je seveda, da varno pridemo na cilj, severni tečaj. Z našo odpravo želimo spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom nasploh, k osveščanju, da je vse mogoče, če si pripravljen in odločen. Rušimo stereotipe, ozaveščamo, kaj zmoremo. Kot je povedala Feliciy, naša vodja, je že pri prijavah odpravila svoj lasten stereotip, kajti prejela je ogromno prijav iz arabskega sveta. Želimo tudi ozaveščati ljudi o zagovorništvu žensk. V odpravi smo zbrane ženske iz kulturno različnih okolij. Prihajamo iz različnih držav: iz Francije, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Cipra, Slovenije, iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije, Jordanije in Katarja. Med samo se spoznavamo, sodelujemo in dopolnjujemo. V bistvu se bomo vse zelo veliko naučile.
Prijav je bilo okoli 1000. Kaj je odločilo, da si bila izbrana?
Pravzaprav se ne upam vprašati Felicity … Res je, najprej sem bila izbrana med 50 ali 60 žensk v ožji izbor. Temu je sledil intervju, v katerem sem poudarila medijsko plat projekta in se uvrstila med končno dvajseterico. Informacije in izkušnje iz te odprave želim prenesti na čim več ljudi, ki vsega tega ne bodo doživeli.
Pred dnevi ste se vrnile s priprav na Islandiji. Kaj ste počele?
Prvih nekaj dni smo preživele v dolini, kjer smo imele predavanja o navigaciji, oblačilih, obutvi, pripravi hrane, pogovarjale smo se o razmerah, ki nas čakajo, o tem, kako na primer skrbeti za hidracijo in podobno. Nato smo se za teden dni preselile na ledenik, kjer smo sledile ritmu, ki ga bomo imele tudi na severnem tečaju. Nekatere še niso stale na smučeh, zato smo se prvi dan seznanile z opremo. Nato smo 4 dni od jutra do večera sledile ritmu, ki nas bo vodil približno 10 dni, 100 kilometrov daleč. Ob sedmih vstajanje, polnjenje termovk z vodo, za katero stalimo led, zajtrk. Na osebo je potrebno pripraviti 2 litra vode. Prva oseba pride iz šotora ob devetih zjutraj, začne z odmetavanjem snega, s katerim večer prej zaščitimo kline. Čez 10 minut se ji pridruži še ena in ji pomaga. Začne se praznjenje šotora in pakiranje. Ob 9.20 morajo biti vse osebe zunaj, treba je pripraviti prtljago in jo pritrditi na sani. Sledi pospravljanje šotora in nato točno ob 9.30 start. Ritem je naslednji: 90 minut hoje, 7 minut pavze, 90 minut hoje, 7 minut pavze in tako naprej do večera. Vsakih 7 minut izkoristiš za to, da kaj popiješ, poješ, da greš na WC. Potreben je točen urnik, ki se ga je treba zaradi polarnih razmer držati.
Kako boš prenesla nizke temperature?
Na ledeniku je bilo mrzlo, a še zdaleč ne tako, kot bo v aprilu. Ko smo na ledeniku malce potarnale nad temperaturami, nam je Felicity povedala, da imamo -16 stopinj. Na Arktiki nas čakajo nižje temperature: -30 do -40 stopinj Celzija. Ne bo lahko, saj sem kar »zmrznjen« človek. Ampak – veliko je v glavi in z dobro pripravo se da zdržati. Na to stavim.
Kaj pa na primer opravljanje – za civilizacijo čisto preprostih – fizioloških potreb?
Tudi to smo preskusile. Vsak večer smo ob taboru postavile zid – the wall. To je zid, ki se ga zgradi s kosi snega zato, da imaš pri opravljanju potreb vsaj malce intime in da te pri tem zavaruje pred vetrom. Je pa res, da moraš opraviti previdno, da ti ne odpihne rokavic in podobno in predvsem hitro. Če si kdaj zaželiš, da bi bila moški, je to takrat, ko greš na malo potrebo, nam je rekla Felicity … Res je.
Kakšne bodo tvoje priprave v naslednjih mesecih?
Želim se čim bolj pripraviti na to, kar me čaka. Fizično sem v spodobni kondiciji, a okrepiti moram na primer ramenski del, ker bo treba vleči 40 kilogramov težke sani s prtljago. Tudi spanje v spalni vreči je nekaj, kar moram še trenirati. Okrepiti moram svojo vzdržljivost. Ta je pomembna, ne eksplozivnost. Drugi dan na ledeniku se mi je zdelo, da hodimo že 6 ur, pa je minila komaj ena ura. Slovenija ponuja za moj trening veliko možnosti. Ker sem iz Kočevja, je teh možnosti res zelo veliko.
Se ne bojiš medvedov? Severnih medvedov?
Načeloma tako zelo severno, kamor gremo, ni medvedov. Moramo pa se na to pripraviti. Z nami je tudi Švedinja, ki prihaja iz domovine polarnih medvedov in ta tudi vodi oglede. No, pogosto se bomo morale ozirati nazaj. Če vidiš tri črne pike, to pomeni, da je medved za tabo. Ampak – so ukrepi, kako se obnašati, če je medved v bližini.
Kakšni so varnostni mehanizmi?
Na pot bomo krenile iz baze Barneo, ki jo postavljajo Rusi približno 100 kilometrov stran od severnega tečaja. Tja prideš z letali in sanmi. Nudijo ti ogrevane šotore in vse ostalo, kar je potrebno. Na poti bomo imele tudi satelitski telefon. Zgodi se lahko, da bo stanje ledu takšno, da ne bomo mogle do cilja.
Kaj pa finance?
Celoten projekt s trening kampi in načrtovanimi aktivnostmi po odpravi nas bo verjetno stal nekaj sto tisoč evrov. Za zdaj še zbiramo sponzorska sredstva.
Več v pogovoru z Natašo Briški v Nočnem obisku in na spletni strani metinalista.si.
Svojo prvo pesniško zbirko Skrhane sanje je objavila leta 1988 in zanjo prejela nagrado. Vando Šega zanima človek, postavljen v socialni prostor in čas. Izostren občutek za človeka ima in vse se je dotakne – svojo notranjo moč zajema iz lepot Cerkniškega jezera, z besedami vrača svojo hvaležnost in ljubezen. Vedno je delala z ljudmi in za ljudi. Na RTV se ukvarja s kulturo socialnega dialoga in odnosi. Nočno gostjo Vando Šega bo gostila Helena Premrl.
Vlado Vogrinec, ki bo gost po polnoči, ni le uspešen čebelar, je tudi predavatelj in mentor na Čebelarski zvezi Slovenije za čebelarje začetnike. Za vrtce in šole pripravlja posebne delavnice, na katerim mlade seznanja o pomenu čebel za življenje. Ob tem pa je tudi odličen pridelovalec več vrst medu in medenih pijač. Gost bo tudi doktor Igor Žiberna, med drugim tudi predsednik astronomskega društva Orion. Opozarja, da bo treba odnos do okolja zaradi podnebnih sprememb krepko spremeniti. Nedavno je minilo 50 let od izida albuma Abbey Road skupine The Beatles, zato bomo zavrteli nekaj pesmi iz tega znamenitega albuma.
Andrej Stermecki, popotnik, profesor, arhitekt, etnološki zbiralec in glasbenik, predstavlja manj znane kulture, ki jih je spoznal med svojimi potepanji po svetu. Med igranjem na afriške bobne, zlaganjem japonskih origamijev in igranjem na indijska tradicionalna glasbila, bomo v nočnem obisku svet spoznali skozi njegova doživetja.
Novinarstvo so ljudje, takšni, ki jih beremo, poslušamo in gledamo – z zaupanjem in zanimanjem. Vendar to že dolgo ni več samoumevno. Boriti se je treba. Boriti za resnico, verodostojnost in profesionalnost. Kako to uspeva Društvu novinarjev Slovenije, bo povedala Mojca Zorko, tudi v novem mandatu članica upravnega odbora tega društva. Z njo se bo pogovarjala Lidija Hartman.
To noč se bomo sprehajali ob roza solinah na venezuelskem polotoku Paraguana, jedli pečeno koruzo s posipom po želji v Peruju, se namakali v blatni kopali vulkana na severu Kolumbije, se privajali na visoko nadmorsko višino Bolivije in se na ekstremni gugalnici gugali nad prepadom v Ekvadorju. Na »gringo trip« nas v noči iz nedelje na ponedeljek peljeta Rok in Katarina Hočevar. Popotnika, ki se po vrnitvi z 9-mesečnega potovanja po Južni Ameriki počasi privajata na domače okolje in vsakdanji ritem življenja, je na nočni obisk povabila Darja Pograjc.
Jesen se je zlato obarvala, ampak tega ponoči ne vidimo. Takrat smo velikokrat sami samcati. Da ne bi bilo tako, vas voditeljica Mojca vabi na klepet o vsem, kar se dogaja okoli nas in v vas. Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Novembra bo minilo 110 let od prvega poleta Edvarda Rusjana, ki se je zapisal ne samo v slovensko, ampak tudi v svetovno letalsko zgodovino. Eden osrednjih dogodkov s katerimi bodo na Goriškem obeležili obletnico je potekal prejšnjo nedeljo, ko je akrobatski pilot Benjamin Ličer z letalom Zlin poletel pod kamnitim solkanskim mostom. O življenju in delu Edvarda Rusjana, o pomenu njegovih dosežkov in tudi o njegovih sodobnikih se bo v tokratnem nočnem obisku Sandi Škvarč pogovarjal z umetnostno zgodovinarko in novinarko Klavdijo Figelj.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Na nočni obisk prihaja Barbara Klaus, ki si je v najstniških letih želela delati na ladji, a jo je pot ponesla drugam. Pred nekaj leti se je namreč srečala z Access Consciousness. Je terapevtka, maserka masaže tuina in trenerka, ki vodi vadbe na ProSki simulatorju in vadbo z lastno težo 3D ter tako iz dneva v dan spoznava, kako pomembno je v vsakdanjem življenju pravilno gibanje. Predstavila bo tudi svoja zanimiva potovanja in glasbeni izbor. Voditelj to noč bo Robert Zajšek.
Na obisk prihajajo avtorice svojevrstnega vodnika – blodnika po Istri, knjige, ki še diši po tiskarski barvi, še bolj pa po dogodivščinah, ki jih je trojica duhovito opisala z naslovom Ne sprašujte za pot. So njihove prigode resnične? Kaj če so si vse izmislile? Nas blodnik pelje v pravo smer ali bomo gladko zdrsnili s poti in se izgubili? Same nejasnosti! Reši vas lahko le psihotest za ženske, ki vam bo s psihoastrološko gotovostjo povedal, ali ste zrele za sežig na grmadi. Nekje sredi Istre, se ve! Da le ni vse izmišljeno, dokazuje intervju z najslavnejšim rezidentom Brionov: papagaj Koki je na vprašanja odgovarjal smrtno resno. Bodo resno odgovarjale tudi avtorice v radijskem pogovoru, na katerega jih je povabila Nada Vodušek?
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Tomo Šajn, novinar in publicist iz Ilirske Bistrice, je poznano in cenjeno ime v radijskih krogih. Od beatniškega obdobja v postojnski vokalno-instrumentalni skupini The Proteus, prek študija in poučevanja zgodovine na koprski gimnaziji ter ravnateljevanja v Knežaku je svojo drugo pomlad doživel kot dopisnik Primorskih novic in RA KP. Živo se je oglašal iz Brkinov, bistriško-pivško-kočanske krajine in v eter prinašal zanimive ter prisrčne zgodbe preprostega človeka, ki jih je znal predstaviti z njemu lastno iskrivostjo, prežeto z ljudsko modrostjo. Posnetek pogovora, v katerem bo Tomo Šajn preko neizbežne Bele snežinke razkril tudi svojo pevsko strast, bo v nočnem programu RA SLO iz studa RA KP predstavil voditelj Armando Šturman. Vabljeni k poslušanju …
V tokratnem nočnem obisku bomo gostili akademskega glasbenika, profesorja tolkal Jako Strajnarja. Jaka je študiral klasična tolkala na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter jazz tolkala na deželnem konservatoriju v Celovcu, vzporedno pa se je izobraževal tudi pri priznanih tolkalcih in bobnarjih. Deluje v različnih glasbenih zasedbah, leta 2009 pa je z zasedbo Jazz station nastopil na Melodijah morja in sonca, kjer je osvojil prvo nagrado. Je avtor mnogih stokovnih tolkalskih publikacij, doma in v tujini pa prireja številne tolkalne delavnice in seminarje. O Jakovih glasbenih delavnicah, o Cajonu, tolkalskih priročnikih, pravilnem igranju na tolkala in njegovih glasenih dosežkih bosta v ritmu petkove noči pogovarjala z voditeljem Andrejem Prezeljem.
“Gasilec ne more biti slab človek”, pravi Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, ki bo gost nočnega programa po polnoči. 150-letnico organiziranega prostovoljskega gasilstva smo zaznamovali pred nekaj dnevi, njihov predsednik pa je ponosen, ker jim ljudje zaupajo in cenijo njihovo delo. Slišali bomo, kako je potekalo enotedensko potovanje z električnim avtomobilom po Toscani in se spomnili pevca Staneta Mancinija, ki nas je pred kratkim zapustil.
Svoja umetniška sporočila podaja skozi žanr, ki je brutalen in ekstravaganten, kjer s platna šprica kri in se kotalijo odžagane glave. Njegova z Vesno za najboljši film nagrajena Idila velja za prvo pravo slovensko grozljivko. Pred in po njem je posnel številne kratke filme. Prekletstvo Valburge je njegovo drugi celovečerec, ki je svojo pot med publiko začel letošnje poletje na Grossmannovem festivalu v Ljutomeru. V njem seveda ne manjka krvi, a sproža tudi salve smeha. Sam pravi, da je grozljivka žanr, ki ima v sebi vse druge. Lahko je drama, triler, akcija, groza in komedija hkrati. Tomaža Gorkiča je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Pihalni orkester Premogovnika Velenje praznuje letos stoletnico. V tem času je ta orkester postal eden najprepoznavnejših tovrstnih glasbenih sestavov na Slovenskem. Kako se je pisala zgodba orkestra, kakšen je njegov položaj in pomen danes in kako so in še bodo zaznamovali jubilejno leto, o tem v pogovoru z dirigentom Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Antonom Vrzelakom.
Neveljaven email naslov