Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


29.07.2016

Ratko Stojiljković

Če so medije pred nekaj meseci polnile novice, povezane z begunci, ki so potovali mimo nas, se zdaj zdi, kot da jih nikoli ne bi bilo. Nekateri so jim pomagali, drugi so zmajevali z glavami in se obračali stran. Tretji so v njih videli celo možnost nabiranja političnih točk. In vendar so za njimi ostale zgodbe, ne bi smele biti nikoli pozabljene. V njih nastopajo ljudje, ki so izgubili vse in bi bili lahko kdorkoli izmed nas. Najbolje jih poznajo tisti, ki so ob teh kaotičnih dogodkih odhiteli na pomoč in poskrbeli, da je med begunci obveljalo mnenje, da smo bili do njih v Sloveniji najbolj humani. Eden izmed njih je Ratko Stojiljković, nocojšnji nočni gost voditelja Jureta K. Čokla.


28.07.2016

Nataša Kos Križmančič

Nataša Kos Križmančič se ukvarja s temprana refleksoterapijo in vodi šole za izobraževanja po metodi Lone Sorensen. V pogovoru v nočnem programu v studiu Radia Maribor bo gostja povedala več o učinkih obrazne refleksoterapije v različnih obdobjih življenja in njenih rezultatih pri učnih in vedenjskih težavah otrok in mladostnikov.


27.07.2016

Rožle Prezelj

Amsterdam 2001, Atene 2004, Peking 2008, London, Maribor 2012. To so mejniki v športni karieri slovenskega rekorderja v skoku v višino Rožleta Prezlja. V Amsterdamu je postal evropski mladinski prvak, slovenske barve je zastopal na olimpijskih igrah v Atenah, Pekingu in Londonu, v Mariboru pa je letvico slovenskega rekorda v skoku v višino dvignil na še do danes nepreseženih 232 cm. V turbulentnih časih za atletiko, ko javnost pred olimpijskimi igrami v Riu pretresajo dopinški škandali, je Rožle Prezelj na čelu komisije, ki pri Mednarodni atletski zvezi predstavlja glas kolegov atletov. O pasteh in stranpoteh vrhunskega športa, pa tudi o najlepših in vznemirljivih trenutkih kariere se bo z Rožletom Prezljem nocoj po polnoči pogovarjal Iztok Konc.


25.07.2016

Ema Kugler

Vsako jutro, naj bo poletje ali zima, se s kolesom pripelje v staro proizvodno halo ob železniški progi, kjer ustvarja scenografije in rekvizite za svoje filme. Od jutra do večera, včasih pozno v noč. Vmes nahrani kakšno potepuško mačko, ki se običajno kar udomači in abonira. Pri Emi se radi ugnezdijo ptički, gostoljubja so deležni tudi vsi drugi obiski. Številni igralci, ki nastopajo v njenih filmih, prijatelji, znanci. Njen atelje je odprta hiša. Trenutno v njem nastaja scena za nov film, ki ga bo kmalu začela snemati. Posnela je štiri odmevne celovečerce, več kratkih in dokumentarnih filmov. Za svojo zadnjo filmsko umetnino Odmevi časa je prejela 12 nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. Emo Kugler je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


24.07.2016

Bernarda Škrabar

Ob mednarodnem dnevu zasebnih detektivov in preiskovalcev smo na nočni obisk povabili eno izmed 15-ih detektivk v Sloveniji. Mlada podjetnica, ki se s preiskovanjem ukvarja zadnjih 10 let, nam bo predstavila, kako poteka detektivsko delo, kdo so naročniki detektivskih storitev, kje so meje preiskovanja in kdaj poseg v zasebnost ni dovoljen. Z Bernardo Škrabar, ki podira stereotipe o izrazito moškem poklicu, bomo detektivski poklic raziskovali v nedeljo po polnoči. K poslušanju vas vabi voditeljica Enisa Brizani.


23.07.2016

Mojca Velikajne

Mojca Velikajne se je pred slabimi tremi leti priključila glasbeni skupini Mojo Hišni Band. Prvenec Esperanto Blues je zasedba lani predstavila na številnih radijskih postajah. Letos pa se je mlada Primorka lotila novega glasbenega projekta in se javnosti predstavila s prvima kantavtorskima skladbama. Medtem ko je prišla na odru z omenjeno zasedbo na plan njena divja stran, je projekt Moya njeno pravo nasprotje. Nežna, igriva, vesela, vse to je Primorka, ki jo je na nočni klepet povabila Anita Urbančič.


22.07.2016

Franci Beguš

Na nočni obisk tokrat prihaja Franci Beguš, oskrbnik Kranjske koče na Ledinah. Koča je edinstvena v Sloveniji, saj obiskovalcem ponuja koncerte klasične glasbe v eni izmed najlepših koncertnih dvoran pri nas – v divjem amfiteatru Ravenske Kočne. Tako lahko planinci tam preživijo navdihujoč večer v družbi glasbe in gora, doživijo izkušnjo, ki je sicer večinoma ne morejo dobiti na kateri drugi slovenski planinski koči. V pogovoru bomo izpostavili tudi pomembnost sodelovanja med planinsko kočo, lokalnim planinskim društvom in entuziastično planinsko mladino, ki je po udaru strele v strojnico oskrbovalne žičnice koče omogočila njeno nemoteno delovanje. Franci Beguš pa je v zimskem času tudi oskrbnik na slovenski najstarejši planinski koči – Orožnovi koči za Liscem pod Črno prstjo.


21.07.2016

O starodobnikih

Tokrat smo v nočno družbo in na pogovor povabili ljubitelje starodobnih vozil, iz treh tovrstnih društev v severovzhodni Sloveniji. Njihov konjiček je hkrati poslanstvo, ki ga opravljajo s strastjo in veliko mero odgovornosti. Katero vozilo je starodobno vozilo, o aktivnostih društev in zveze starodobnih vozil pa tudi o vlogi in pomenu Slovenije v mednarodnem prostoru starodobništva po polnoči. Nočni voditelj bo Teodor Bostič.


20.07.2016

Sanja Herič

Organizaciji združenih narodov (OZN) se je Sanja Herič kot prostovoljka na misiji v Južnem Sudanu pridružila leta 2014. Že nekaj let pred tem, po končanem magistrskem študiju na Nizozemskem, je na spletno stran organizacije, kjer se za delo v njej lahko prijavijo prostovoljci, naložila svoj življenjepis. Med čakanjem na pravo priložnost je izkušnje nabirala drugje – najprej na Tajskem v okviru projekta Right to play, nato kot raziskovalka v južnoafriškem Cape townu, leta 2012 jo je pot vodila v Afganistan, leto pozneje v Malavi. Nato pa so ji iz OZN sporočili, da imajo mesto zanjo v najmlajši državi na svetu. Seveda ni bila edina kandidatka za to mesto, zato so sledili razgovori za službo, ki so sestavljeni iz intervjuja in eseja. Med drugim jih je zanimalo, kako se je v preteklosti odzvala v težkih situacijah, kakšen je njen inteligenčni količnik, kakšno znanje jezika in poznavanje cilje države. Kot razlaga, je vrsta testiranja odvisna od tega, za kakšno mesto se posameznik prijavlja, Združeni narodi namreč iščejo zelo različne profile, vse od avtomehanikov, kuharjev, inženirjev, strokovnjakov za računalništvo do humanitarcev in zdravnikov.


19.07.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.07.2016

Peter Svetina

Naš nočni gost bo pisatelj, pesnik, prevajalec in predavatelj Peter Svetina. Poleg knjig za otroke in mladino piše tudi strokovne in znanstvene članke o starejši slovenski in mladinski književnosti, kriminalke in romane. Ukvarja se s prevajanjem iz angleškega, češkega, nemškega in hrvaškega jezika in z uredniškim delom ter na univerzi v Celovcu predava slovensko in južnoslovanske književnosti. S Petrom Svetino, ki ga je na nočni obisk povabila voditeljica Tadeja Bizilj, se bomo pogovarjali o njegovem literarnem ustvarjanju in razvoju mladinske literature, o tem, kako je skoraj postal zdravnik in zakaj si je premislil pa tudi o tem, kako se je dolga leta ukvarjal s plezanjem, igral na kitaro in popotoval po svetu.


17.07.2016

Nočni obisk

Poletje nam je dalo malo popusta pri vročini, tako da se lepše spi, ampak voditeljica Mojca vseeno upa, da se ji boste v noči na nedeljo prek telefona pridružili in poklepetali z njo. Življenje je večna uganka in nikoli se ne bomo nehali pogovarjati.


16.07.2016

Nedjan Kastelic

V nočnem programu bomo v studiu radia Koper gostili Nedjana Kastelica, inštruktorja potapljanja najvišje kategorije M3, v šoli potapljanja Rex - Maris. Na nočni radijski potop z njim vas vabi Iztok Novak Easy.


15.07.2016

Dana Ograjenšek in Mojca Bohak

Dve ženski, dve zgodbi. Ena svojo pripoveduje skozi pesmi, druga s pomočjo proze. Obe združujeta osebne izkušnje z umetniškim izrazom, ki njune misli ponuja bralcem na način, ki dovoljuje lastno interpretacijo. Hkrati pa močni osebnosti, ki kljub nemirnima življenjema včasih črno beli svet vidita v vsaj petdesetih odtenkih različnih barv. In tudi ta besedna zveza ni naključje, pravita Dana Tisa Ograjenšek in Mojca Bohak, gostji voditelja Jureta K. Čokla malo po polnoči.


14.07.2016

Katja Goenc

Tik pred vrhuncem letošnje poletne dopustniške sezone bomo v nočnem programu govorili o turizmu na širšem ptujskem območju. Želijo si, da bi domači in tuji gostje okusili sproščenost, kulturo, izvrstno kulinariko in pestre vsebine festivalov, ki jih tudi to poletje ponuja Ptuj z okolico. Gostja voditelja Zorana Turka v Mariboru bo direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Goenc.


13.07.2016

Marko Jenšterle

Literatura, glasba, gledališče, film, politično dogajanje in čisto običajno življenje, to zanima Marka Jenšterleta. Je dober poznavalec vsega naštetega v Latinski Ameriki, na katero ga vežejo številne vezi, predvsem pa velika strast do dežel, sestavnih delov celine. Če leta 1988 ne bi kot novinar – dopisnik časopisa Delo in agencije Tanjug odšel v Buenos Aires, najbrž ne bi bilo te zagledanosti, ne bi bilo srečanj in intervjujev z glasbenima zvezdnikoma, kot sta Mercedes Sosa in Gilberto Gil in pisateljskima legendama Isabel Allende in Gabrielom Garcio Marquezom. Marko Jenšterle bo gost Darje Groznik po polnoči.


11.07.2016

Dejan Pevčević

Tokratni nočni gost Dejan Pevčević o sebi pravi, da je otrok Jugoslavije, rojen v zasneženi Ljubljani. Nekega dne je iz radovednosti pogledal v gledališče in se zaljubil v odrske deske. V življenju skorajda ni stvari, ki ga ne bi zanimala, idealna kombinacija raziskovanja sveta, narave in družbe pa je zanj ravno skozi umetnost in hkrati s potovanji, ki jih vedno združi še s strastjo do športa. Kljub poletju je v teh dneh zelo delaven, saj ustvarja nove oddaje Ambienti na Televiziji Slovenija, nastopa s skupino Same babe in prebira leposlovje za cikel koncertov Jesenske serenade, ki bodo letos jubilejne, 40. Še več pa bo nočni gost Dejan Pevčević povedal v noči z nedelje na ponedeljek voditeljici Tadeji Bizilj.


10.07.2016

Mag. Inga Miklavčič Brezigar

V prvih urah nedelje bo naša gostja etnologinja mag. Inga Miklavčič Brezigar. Njeni odmevni projektih in razstave, v katerih je preučevala meščanstvo na prelomu 19. in 20. stoletja, šla po poti aleksandrink od Prvačine do Aleksandrije, spoznavala življenje po 2. sv. vojni do osamosovjitve in zbirala sledi industrijske dediščine včasih največjih in najprepoznavnejših fabrik, ostajajo tudi po upokojitvi pomemben doprinos k beleženju kulturne dediščine Goriškega prostora. Z voditeljico Ano Skrt bosta v pogovoru nekaj besed namenili tudi odpiranju privatnih zbik in manjših muzejev zunaj muzejske institucije. Pridružite se jima kmalu po polnoči.


09.07.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


08.07.2016

Up N’downs!

V oddaji Nočni obisk se vam bodo predstavili mladi Mozirjani, ki sestavljajo rokovsko obarvano zasedbo Up N’downs. Žanrsko se ne omejujejo, raje vključujejo različne glasbene navdihe, vse od bluesa do metala. Letos so po več letih ustvarjanja izdali prvenec ”Vse kar sem pozabil”. V prvih minutah novega dne bomo prisluhnili izboru skladb iz svežega albuma, nekaj pa jih bodo Up N’downsi zaigrali tudi akustično v studiu. Kaj vse so torej mladi glasbeniki pozabili, v oddaji Nočni obisk, malo po polnoči. Pripravlja Lea Ogrin


Stran 117 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov