Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
Tisti, ki s svojim glasom nežno boža vaša ušesa kot pevec skupine Bossa De Novo. Kadar ne poje, predava francoščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani kot strokovnjak za francoski govor, jezikoslovno teorijo in književno prevajanje. Kadar ne predava, prevaja leposlovje, dramatiko in poezijo iz petih jezikov. V gledališču pogosto sodeluje kot dramaturg. Zadnja predstava pod njegovim dramaturškim vodstvom je glasbena inscenacija Shakesoneti. V okviru festivala Shakespeare jo izvajajo Bossa de Novo in igralca Boris Cavazza in Urška Taufer. Primoža Viteza je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zasedbi Calegaria pri negovanju ljudskega glasbenega izročila v istrobeneškem narečju moči združuje šest glasbenikov. Nočni gost bo Lean Klemenc, umetniški vodja in vsestranski glasbenik, ki bo predstavil novi CD z naslovom »Calegaria&friends«, tretjega v nizu. Nočni program bo iz koprskega studia tokrat vodila Barbara Čepirlo.
Svet trdih drog je neločljivo povezan s propadom življenja posameznika. Od prvega poizkusa iz dolgočasja, do tega, da človek za štiri mesece pristane na ulici, kot se je to zgodilo gostu tokratnega Nočnega obiska, Jožetu Štefančiču. Šele poziv na prestajanje uklonilnega zapora, je bil tisti sprožilec, ki je sogovornika preusmeril na pravo pot. Izkoristil je možnost družbenokoristnega dela in se pridružil društvu Kralji ulice, kjer je danes že nekaj let redno zaposlen. O trnovi poti, ki ga je vodila iz sveta drog nazaj v normalno življenje, se bo z Jožetom Štefančičem po polnoči pogovarjal Aleš Ogrin.
Na tokratni nočni obisk prihaja mlada slovenska glasbenica in pevka ManuElla, zmagovalka Eme. S pesmijo Blue and red bo zastopala Slovenijo na tekmovanju za pesem Evrovizije in tako se ji bo v prvi polovici maja izpolnila ena njenih velikih želja - nastopiti pred milijonskim občinstvom. Kako potekajo priprave na odhod na Švedsko in kdaj lahko pričakujemo izid njenega albuma bo povedala v pogovoru z voditeljem Zoranom Turkom.
Ekipa slovenskih znanstvenikov je med prvimi na svetu začela z zdravljenjem sklepnih obolenj z matičnimi celicami. Za zdaj novo metodo uspešno uporabljajo v veterinarski medicini. Z njo so pomagali že številnim psom in konjem, ki so imeli vnete sklepe ter poškodovane kite in vezi. Med njimi je tudi psička Neli, ki je po uspešnem zdravljenju postala svetovna prvakinja v iskanju pogrešanih oseb. Terapija navdušuje tako doma kot v tujini in pred mladim timom raziskovalcev, združenih v podjetju Animacel, so že novi izzivi. O njihovi "pravi ideji", kot bi rekla kolegica s televizije, in o poslovnih priložnostih, ki so pred njimi, se bo z Urško Madžarac in Luko Mohoričem malo po polnoči pogovarjal Iztok Konc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Čeprav ji je zmaga na letošnji Emi za las ušla, je Sara Briški Cirman po svojem nastopu prejela ogromno spletnih čestitk in še več podpore oboževalcev. Izkušnje je 19-letna glasbenica sicer nabirala v klasičnih vodah; 13 let je igrala harfo in z njo nizala uspehe na tekmovanjih. Ker se je bala, da jo bo klasika v nekem smislu omejila, se je podala v pop vode, kjer ima (kakor pravi sama) človek več svobode. Glasbenico, bolj znano po umetniškem imenu Raiven, je na Nočni obisk povabila Darja Pograjc.
Velika noč je spodbuden praznik, do roba košare poln vsega dobrega. Če ste osamljeni, dobre ali slabe volje, če imate kakšno dobro šalo odveč – potem vas voditeljica Mojca po polnoči vabi na klepet.
Dr. Aleksander Šinigoj, predavatelj in strokovnjak na področju osebne in poslovne rasti, bo gost tokratnega nočnega programa. Doma je iz Dornberka , šolal se je na Univerzi v Salfordu, na School of Economics v Londonu, doktoriral pa na ljubljanski univerzi. Njegovih predavanj po številnih državah po svetu se udeležujejo gospodarstveniki, zdravniki, športniki, študenti in številni drugi. Dela tudi za ugledna podjetja tako v Sloveniji kot tujini. Z gostiteljico Natašo Uršič se bosta pogovarjala o njegovi zadnji knjigi Odloči se za srečo.
Kam vse te lahko popelje raziskovanje materialov, česa se dotika oblika, kako objame obleka, kateri šivi povežejo spomine in prihodnost, katero potezo izriše guba, v kakšne silhuete se družita eteričnost duha in tuzemskost mesa? Na nočni obisk prihaja oblikovalec, ki že nekaj let zbuja pozornost najvplivnejših modnih poznavalcev, pobira nagrade in osvaja svetovno modno sceno. Na pogovor ga je povabila Nada Vodušek.
Robert Zajšek bo v prvih dveh urah nočnega programa predstavil zakonca Žmahar, Cristy in Mihael, ki ju združuje tudi pisateljska žilica. Zadnja knjiga, ki jo je napisala Christy, ima naslov Nebesa ne pozabijo, Mihael pa je februarja izdal prvenec Misijonarka karizmatične prihodnosti. V nadaljevanju pa bo gost Sašo Avsenik, ki s svojim ansamblom letno opravi več kot 150 nastopov doma in v tujini. Med drugim bo povedal, kako slovensko glasbo sprejema tujina in kaj počne, ko ne igra.
Sirsko mesto Kobane je središče boja proti t. i. Islamski državi in simbol prizadevanj za avtonomni Kurdistan. To območje je lani poleti obiskal Arne Zupančič, ki nam bo na nočnem obisku zaupal, kakšno je življenje v državi, ki jo že od leta 2011 pretresajo spopadi, kako je boj proti islamskim skrajnežem povezal Kurde, pripomogel k emancipaciji Kurdinj, ter kakšno prihodnost si na ruševinah obleganih mest gradi med štiri države razdeljeni narod. Nočni gost Arne Zupančič pa nas bo popeljal tudi na pot od Turčije do Madžarske, na kateri je pred kratkim spremljal prebežnike.
Kdo ne uživa v glasbi in v dobri družbi? Pričakovanje, presenečenje, zanos, bližina, energičnost, norost, ljubezen, s temi besedami največkrat opiše svojo izkušnjo DJ Črt Cifer iz Murske Sobote. Danes velja za enega boljših organizatorjev zabav v Prekmurju. Je tudi človek drugih talentov. Na nočni klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Kako združevati arhitekturo in glasbo je vprašanje, ki si ga bomo zastavljali v noči na nedeljo. Na Nočni obisk prihaja mladi študent arhitekture Tilen Mele, ki svojih smelih idej ne prenaša zgolj na papir, temveč jih udejanja tudi v praksi. Je avtor koncepta nizko cenovnega bivališča za mladostnike in mlade družine, kot glasbenik pa je arhitekturna znanja uporabil tudi pri izdelavi lesene električne kitare. Na Nočni obisk ga je povabil Peter Močnik.
To noč bo naš gost Peter Avbar, profesor slovenščine, v domači Ajdovščini zelo dobro poznan tudi kot režiser številnih prireditev, proslav in gledaliških predstav. Gledališče je vzljubil že kot otrok. Želel je postati igralec, a ga je življenjska pot peljala na drugo področje. Sanje po gledališkem ustvarjanju zdaj uresničuje kot režiser, sicer ob stalni službi učitelja slovenščine. Na osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini, kjer poučuje, vodi še dramski krožek, že desetletje sodeluje tudi pri organizaciji festivala Štrudlfest. O svojem ustvarjanju bo pripovedoval voditeljici Karin Zorn.
Vizija Zavoda 404 pravi, da se v srcu vsake inovacije skriva trud ljudi, ki so svoje ideje uspešno prenesli v resnični svet. Na nočni obisk tokrat prihaja Rok Capuder, vodja Zavoda, v katerem skušajo mladim z idejami, strokovnim vodstvom, prostorom in opremo zagotoviti optimalne pogoje za izdelavo zanimivih in tehnološko obarvanih projektov. Z njim bo voditelj Aleš Ogrin predstavil, na kakšne načine skušajo mladim privzgojiti praktične veščine in jih vzgojiti v uspešne mlade raziskovalce.
Na obisk v nočni program prihaja Mateja Kreuh, učiteljica Hatha yoge in Hormonske yoge. Hormonska joga blagodejno vpliva na žensko telo in žleze z notranjim izločanjem. Kakšne so tudi ostale značilnosti in učinki pa v pogovoru z Jasmino Bauman po polnoči.
Prepiri in alkohol v družini na eni strani, na drugi pa težave v šoli in z vrstniki povzročijo hude stiske, ki jih nekateri otroci in mladostniki ne zmorejo razrešiti sami. Varno zatočišče in pomoč so krizni centri, ki delujejo 24 ur na dan, vse dni v letu. V Kriznem centru za mlade Kresnička, ki je v Lescah na Gorenjskem, so v 11 letih delovanja poskrbeli že za več kot 500 otrok in mladostnikov, starih od 6 do 18 let. Od lanskega decembra so pomagali tudi mladoletnikom iz Afganistana in Sirije, ki so k nam prišli brez staršev. Na Nočni obisk prihajata sodelavki Kresničke Doris Globočnik in Nataša Štefelin Polanec. Po polnoči se bo z njima pogovarjal Iztok Konc.
Mag. Nika Fon Leben, univ. dipl. biol., zunanja sodelavka Biotehniške fakultete v Ljubljani, je biologinja z veliko ljubeznijo do narave, še posebej do eksotičnih živali. Za svoje najljubše delo ima širjenje pozitivnega odnosa do živali, zato izvaja delavnice, naravoslovne dni in različne razstave po Sloveniji. Je tudi turistična vodička z licenco, tako združuje ljubezen do živali in potovanj v izlete z ogledi živalskih vrtov ali akvarijev. Pripravlja tudi čisto poseben projekt – gojenje metuljev v mrežnicah, ki jih bodo potem na svobodo izpustili – na porokah.
Neveljaven email naslov