Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


27.01.2016

‘Sem sam svoj trener, nove tehnike in gibe pa iščem s pomočjo spleta’

Janez Svoljšak je že nekaj let slovenski najuspešnejši tekmovalec v lednem plezanju. Minuli konec tedna pa je ta 22-letni plezalec na tekmi svetovnega pokala, ki je potekala v Švici, dosegel uspeh kariere, in sicer drugo mesto. Naš tokratni nočni gost je član slovenske reprezentance v lednem plezanju, ki letošnjo pripravljenost iz tekme v tekmo izboljšuje, tudi sicer pa mu veliki uspehi niso tuji, saj je bil leta 2014 v tej disciplini svetovni mladinski prvak, je pa tudi aktualni zmagovalec slovensko-hrvaškega pokala v lednem plezanju. Naš pogovor smo začeli z obuditvijo spomina na veliki dosežek v Švici in izvedeli, zakaj je to tekmovanje nekoliko posebno.


25.01.2016

Nevenka Koprivšek

Nevenka Koprivšek veliko potuje. Aktivno deluje v mednarodnih mrežah in projektih, a se vedno vrača v svoj Bunker, zavod, ki ga uspešno vodi že vrsto let. Z enako zagnanostjo vodi tudi festival Mladi levi, na katerega kot umetniška direktorica vsako leto pripelje številne ustvarjalce z vsega sveta. Širi prostor uprizoritvenih umetnosti in ga povezuje z drugimi področji življenja. Solidarnost in skupno dobro zanjo nista le besedi. Je tudi učiteljica Feldenkraisove metode ozaveščanja giba, ki nas na lahek, nežen in prijeten način nauči, kako racionalno uporabljati svoje telo. Nevenko Koprivšek je na obisk povabila Nada Vodušek.


24.01.2016

Samo Petančič

Ljubitelje fantazijskih romanov je lani razveselila novica, da je po osmih letih od izida romana Anor Kath – Pota magov, nastalo njegovo nadaljevanje. Z njima smo tudi Slovenci dobili domišljijsko literaturo, ki se lahko kosa s tujo. V noči na nedeljo vas vabimo v svet magov, škratov, čarovnikov in spletk. Gostili bomo avtorja romanov, pisatelja Sama Petančiča, ki je med drugim tudi pisec večkrat nagrajenih kratkih zgodb. Na obisk ga je povabil Peter Močnik.


23.01.2016

Nočni obisk

Da je v Sloveniji ogromno uspešnih športnikov, skritih ali malo manj skritih talentov, vemo že dolgo. Ampak nas bodo to noč zanimali predvsem uspehi tistih, ki žal ostanejo velikokrat neopaženi. V prvi uri nočnega programa bomo gostili Alana Goljevščka, ki je konec lanskega leta osvojil srebrno medaljo na svetovnih letalskih igrah v Dubaju, in sicer v dvoranskem akrobatskem letenju z modeli ob glasbeni spremljavi. Disciplina sicer daje občutek, da gre za zabavno igro, ampak ni čisto tako, saj pravilno izvedeni manevri zahtevajo leta trdega dela in »piljenja« malenkosti. Določenih manevrov se je sam učil tudi leto in pol. Kljub temu pa pravi, da še nobenega ni popolno izvedel. Alana Goljevščka, skritega športnega talenta, bo v novogoriškem studiu Radia Koper gostil Boštjan Simčič.


22.01.2016

Alen Steržaj

foto: Damjan Končar / uradni fb profil BFM »Pa ste vi normalni?!« se sprašuje Alen Steržaj, glasbeni novinar, tekstopisec in basist skupine Big foot mama. Pod tem naslovom je namreč pred kratkim izšla zbirka duhovitih kratkih zgodb iz resničnega vsakdanjika “malega” človeka. Alen rad potuje, raziskuje, se pogovarja z ljudmi, ne mara arogance in ignorance in po četrt stoletja obstoja skupine Big foot mama ve, da je rock`n`roll hoja po meji provokativnosti. Med intervjuji pri katerih je bil v vlogi novinarja ga je najbolj navdušil Lenny Kravitz. Ob merjenju vmesnega časa pa je lahko zadovoljen, saj je uspel uresničiti tri največje želje, ki jih je imel že kot otrok: igrati v bendu, potovati na Kitajsko in se čim prej znebiti šole. Hudomušne resnice in rock`n`roll prinaša na nočni obisk Alen Steržaj. Z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.


21.01.2016

Franci Kopič

Na Nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja skromen mož, ki pa ga lahko označimo kot velikega Mariborčana - FRANCI KOPIČ, Guinnessov [ginesov] rekorder po številu nagrajenih kratkometražnih filmov, eden redkih zelo ustvarjalnih umetnikov na področju amaterskega filma, s tem pa tudi velik promotor dežele na sončni strani Alp in svojega mesta ob Dravi. Franci Kopič hrani v svojih vitrinah že 632 različnih nagrad, tudi najprestižnejših, ki pa so edino poplačilo za njegovo delo, saj te nagrade poleg časti ne prinašajo prav nobene finančne stimulacije.


20.01.2016

Samo Kreft

Poznan rek iz še bolj znanega slovenskega filma pravi: " za vsako bolezen rož'ca rase". Stavimo, da prof. dr. Samo Kreft ve, za kateri film gre in kdo je izrekel te besede. Dr. Kreft je namreč velik poznavalec zdravilnih rastlin. Dobro pozna njihovo moč, uporabo in učinke na zdravje. Delovanje zdravilnih rastlin raziskuje v laboratoriju, pregleduje izsledke domačih in tujih raziskav, ugotovitve pa primerja tudi s starimi zapiski ter ljudskim izročilom. Njegovo delo v znanstvenih krogih odmeva - prav prejšnji teden mu je Slovenska znanstvena fundacija podelila častni naslov "komunikator znanosti". Prof. dr. Samo Kreft bo gost nocojšnjega nočnega programa. V studiu ga bo gostil Iztok Konc.


18.01.2016

Anita Gomezel

Na Vzhodu so metode, ki pomagajo uporabljati univerzalno življenjsko energijo, zelo običajne, za Zahodu precej manj. Med temi metodami je tudi reiki, večina med nami ga pozna kot »polaganje rok«. Je to lahko nevarno, je res energija, ki nam (lahko) pomaga bolje živeti, ves čas okoli nas, je res na voljo tako rekoč vsakomur? Na nočni obisk prihaja mojstrica usui, imara, kundalini in angel reikija Anita Gomezel. Vprašali jo bomo tudi o razlikah med vseh naštetimi vrstami reikija, zagotovo pa še to, ali se v procesu posvetitve res lahko vpletejo in nevarno prepletajo karme učencev in učiteljev. Prisluhnite nam drevi nekaj po polnoči na Prvem. Na obisk jo je povabila Tina Kralj.


17.01.2016

Maja Vreča

Življenja brez interneta si danes težko predstavljamo. Ima številne dobre lastnosti, prinaša pa tudi veliko pasti - med te sodijo različne oblike spletnega nadlegovanja, katere žrtve so najpogosteje mladostniki. V nočnem programu bomo pojasnili, kaj je to "Cyber Bulling" in kaj "Seksting" V pogovoru z Majo Vreča o varni rabi interneta po polnoči v pogovoru z Darjo Groznik.


16.01.2016

Patricija Maličev

Veliko potuje, išče zanimive zgodbe in sogovornike in jih predstavlja bralcem osrednjega slovenskega časnika. V tokratnem nočnem programu bo novinarka Sobotne priloge Dela Patricija Maličev o njih tudi spregovorila. S petka na soboto, kmalu po polnoči, iz koprskega studia. Program bo oblikoval Sandi Škvarč.


15.01.2016

‘Varjenje domačega piva je podobno kuhanju domače juhe!’

Ljubitelji piva vseh dežel v zadnjih letih doživljajo pravi razcvet domačega pivovarstva. Če so nekoč ljubitelji grenke peneče pijače obiskovali butične pivovarnice v želji okušanja kakovostnejšega in manj običajnega piva, ga zdaj zvarijo kar sami, doma. Tudi v Sloveniji se je varjenje domačega piva močno razvilo – na zadnjem tekmovanju v organizaciji Društva ljubiteljev domačega pivovarstva je bilo prijavljenih kar 90 različnih piv. Kako narediti domače pivo? Koliko vrst piva sploh poznamo? Kakšno opremo potrebujemo in kakšne so skrivnosti najboljših domačih pivovarjev, sta v nočnem obisku razložila člana Društva ljubiteljev domačega pivovarstva, Jernej Vrečar in Jure Vešligaj.


14.01.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


13.01.2016

Kava v mačji družbi

Ker v mestih življenje teče drugače, predvsem hitreje, najemniki stanovanj pogosto nimajo časa in denarja za oskrbo domačega ljubljenčka, ali pa so ti s strani lastnikov stanovanj celo prepovedni. Tu sta tržno nišo zaslutila lastnika prve in trenutno edine mačje kavarne pri nas, oba velika ljubitelja živali. Kakšnim higienskim standardom mora zadostiti mačja kavarna? Kam se mačke umaknejo, ko imajo dovolj človeške družbe? Ali ob obisku plačaš kavo ali živalsko družbo? Na vsa vprašanja bosta po polnoči v Nočnem obisku odgovorila Robert Sankovič in Tina Piskač Sedej. Na obisk ju je povabila Darja Pograjc.


11.01.2016

Anja Baš

Anjo Baš vsi poznamo kot pevko in avtorico glasbe, a v tokratnem nočnem pogovoru v ospredju ne bo le glasba. Ko se je Anja začela prebijati v vrh glasbene industrije, je namreč začela biti še en boj: z bulimijo. Te dni je izšla njena knjiga z naslovom Lačna življenja, v kateri opisuje, kako je premagala to zahrbtno bolezen in se začela imeti rada. Vse to bo pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj brez dlake na jeziku delila tudi z našimi nočnimi poslušalci.


10.01.2016

Matjaž Zupančič

Prišel bo, tudi če bo noč meglena. Z meglo je opravil v odlični plesno gledališki predstavi Megla stoletja v izvedbi EnKnapGroup. Lansko jesen je na slovenski oder prvi postavil Demokracijo! Josifa Brodskega. Ker je boleče aktualna in ker so nedokončana, fragmentarna dela včasih zanimivejša od lepo zapakiranih dram. V svojih dramskih besedilih raziskuje sodobnega človeka, izgubljenega v svetu nakupovalnih središč in resničnostnih šovov. Vse, kar Matjaž Zupančič počne, je povezano z gledališčem. Dramatika, režiserja, pisatelja in profesorja gledališke režije na AGRTF je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


09.01.2016

Nataša Segulin

Gostja v nočnem programu bo Nataša Segulin, nekdanja novinarka in urednica TV Koper, ki je po upokojitvi našla novo strast v potovanjih in fotografiranju. Pripravila je že več razstav, z naslednjo, ki bo marca, se bo predstavila v ljubljanskem Cankarjevem domu. V pogovoru z voditeljem, Sandijem Škvarčem, se bosta dotaknila tudi dolgoletnega dela na televiziji.


08.01.2016

Predsednik pikado zveze Slovenije Jože Grantaša

V tokratnem nočnem obisku bodo v ospredju natančnost, zbranost in mirni živci. Govor bo namreč o pikadu, športu, ki se ga pogosto drži pridevnik ‘gostilniški’. Da je ta oznaka neupravičena in da gre pri pikadu za resno športno panogo, med drugim dokazujejo številni slovenski uspehi v zadnjem desetletju, tako na klubski kot tudi na reprezentančni ravni. Več o priljubljenosti pikada pri nas, dosežkih naših tekmovalcev na mednarodnih tekmovanjih in zanimanju za pikado med mladimi, bo Juretu Čepinu povedal predsednik pikado zveze Slovenije Jože Grantaša. Pričnemo nekaj minut po polnoči.


07.01.2016

Bojan Maroševič

Bojan Maroševič je priznan gledališki in filmski igralec, ima pa še eno čudovito poslanstvo – kot uradni promotor knjige (psi) nadaljuje poslanstvo avtorja, ki je lani izgubil bitko s hudo boleznijo. Vse, kar je povezano s to knjigo, je zanj nekaj posebnega, tako kot je posebna tudi vsebina in bi jo težko primerjali s čimer koli, kar ste prebrali doslej. O avtorju, ki je dolgo ostal anonimen, o njenem nastajanju in o tem, komu je namenjena, v pogovoru Darinke Čobec z gostom med polnočjo in drugo uro.


06.01.2016

Jaka Ihbeisheh

Začetek srede bo na naših valovih nogometno obarvan. Na nočni obisk k Andreji Gradišar namreč pride slovensko-palestinski nogometaš Jaka Ihbeisheh. Športnik, ki je za palestinsko reprezentanco debitiral decembra 2014, svoj prvi gol v rdeče-belem dresu pa dosegel mesec pozneje, nam bo predstavil svojo življenjsko pot. Povedal bo, kako je igrati v reprezentanci, ki je zbrana tako rekoč z vseh vetrov, kako se spoprijemajo z ovirami, ki jim jih postavljajo izraelske oblasti, ter kako pomemben je nogomet za Palestince.


04.01.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


Stran 125 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov