Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


05.10.2015

Po Novi Zelandiji s Tanjo Veg

Nocojšnja gostja Tanja Veg verjame v prijetna naključja. Bila je namreč med stotimi srečneži, ki so dobili vizo za Novo Zelandijo. Leto dni dolga pustolovščina je bila zaznamovana z zanimivimi občasnimi službami - čuvala je otroke, pripravljala sushi, bila vzgojiteljica v vrtcu, sadila drevesa, postavljala kokošnjake in obrezovala grozdje. Nova Zelandija je po njenih besedah država preproste birokracije, kjer vlada sproščeno vzdušje in ni evropskega pritoževanja. O vseh dogodivščinah in spoznanju, da je lepo potovati, dokler se lahko enkrat vrneš domov pa v pogovoru z voditeljico Ano Skrt.


04.10.2015

Tomaž Perovič

V nedeljski noči se bomo na sprehod skozi medijsko pokrajino podali z urednikom, izvrstnim poznavalcem novinarskega dela in medijev Tomažem Perovičem. Kaj ga je naučila njegova uredniška pot, ki jo je začel kot novinar poročevalec in kasneje kot ustanovitelj in urednik Studia City oziroma Studia Ljubljana? Kako je informativni program videl takrat in kako ga vidi danes? Malo po polnoči z Nado Vodušek.


03.10.2015

Tradicija martinovanja

V noč nas bodo povedli prijatelji s Tržaškega Krasa, ki bodo z voditeljico Barbaro Čepirlo govorili o tradiciji martinovanja. Tradicija krsta mladega vina na Proseku se je tudi zaradi praznovanja sv. Martina kot zavetnika vasi zakoreninila v srca vseh, zlasti mladine, ki skupaj s Kmečko zvezo iz Trsta bdi nad organizacijo teden dni trajajoče prireditve. V studiu bomo gostili predsednika in tajnika Kmečke zveze, Franca Fabca in Edija Bukavca, vinarja Andreja Boleta in Žarka Bukavca ter predstavnika aktivne mladine, Jana Sossija in Mitjo Guština.


02.10.2015

Irska kultura

Prvi oktobrski petek bo v znamenju države, ki jo po lepotah mnogi primerjajo s Slovenijo, in sicer Irske. Govor bo o irskem plesu, glasbi in kulturi. Voditelju Juretu Čepinu se bodo na nočnem obisku pridružili Katja Granda in Gašper Lenček iz šole irskega plesa ter Rok Mioč in Nežka Starc, člana zasedbe River Fables, ki igra tradicionalno irsko glasbo. Kako se irska glasba in irski ples povezujeta med seboj in koliko smo Slovenci nasploh dovzetni za irsko kulturo, izveste nekaj minut čez polnoč.


01.10.2015

Helena Cvikl in Boštjan Protner

Začetek jeseni sta v Mariboru zaznamovala dva dogodka : Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem je s preselitvijo v nove prostore postala Medpodjetniški izobraževalni center z Akademijo kulinarike in turizma; na mariborski Piramidi pa so na pobudo vinarjev uredili mestni vinograd in opravili že prvo trgatev. Na klepet v nočni program je Darinka Čobec povabila direktorico Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem mag. Heleno Cvikl in Boštjana Protnerja, uspešnega vinarja.


30.09.2015

Gregor Sobočan

Tokratni gost je začetnik vse bolj priljubljenega sistema vadbe kettlebelle v Sloveniji. S športom se je spoznal pred desetimi leti in takrat je ta postal njegova druga kariera in življenjski slog, saj mu je s telesom in mislimi popolnoma predan. Kettlebell lifting izvira iz Rusije, kjer velja za časten šport, saj zahteva redno in pogosto obiskovanje treningov in predanost posameznika. Treningi so naporni, pogosto tudi psihično in motivacijsko zahtevni, a rezultati, ki jih ta šport prinaša, so vredni vloženega truda. Z uspešnim trenerjem Gregorjem Sobočanom, ki se med drugim lahko pohvali tudi z osvojenim naslovom svetovnega prvaka, se bo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.


29.09.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


28.09.2015

Zvočna prisotnost in pristnost – prof. Tomaž Gubenšek

V tej noči lahko prisluhnete zvokom pogovora o govoru. Mnogotere barve glasu, načine izražanja, plasti in pasti naše zvočne prisotnosti in pristnosti, tehnike in umetnosti govora bomo raziskovali z igralcem in profesorjem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Tomažem Gubenškom. Z njim se bo po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.


27.09.2015

Drago Bulc

V nedeljo obeležujemo svetovni dan turizma, zato smo na nočni obisk povabili poznavalca turizma in avtorja številnih televizijskih oddaj, ki so močno vplivale na razvoj turizma pri nas. Kdo se ne spomni oddaj Turistični globus, Dobrodošli in najbrž najbolj poznane: Homo turisticus? Ljubitelj narave, dobre kulinarike in ljudi je tudi človek, ki si ne pusti zavezati kravate kar tako, konec koncev je najbolj znan po svojem metuljčku. Danes je predsednik Združenja turističnih novinarjev Slovenije ter ambasador lepot Slovenije doma in po svetu. Draga Bulca je na pogovor povabil Peter Močnik.


26.09.2015

Z Dorotejo Rogelja Majerič o Marelični hiši

Tokratna gostja nočnega obiska – Doroteja Rogelja Majerič – vodi koprsko Marelično hišo – krizni center za otroke in mladostnike. Pred nedavnim je center praznoval pet let delovanja. Kaj vse se v hiši dogaja, bo Doroteja pripovedovala po polnoči, ko jo bo v studiu Radia Koper gostila Jana Samsa.


25.09.2015

Misijonar Izidor Grošelj

Na nočni obisk smo povabili duhovnika Izidorja Grošlja, misijonarja, ki je deset let preživel na Madagaskarju, v Matangi, na jugovzhodu otoka. Vsakdanje delo z ljudmi in razne stiske, kot so lakota, bolezni in naravne nesreče so ga zelo povezale z domačini. Naučil se je malgaškega jezika, spoznal njihove navade in se vživel v njihovo kulturo. Kakšno je bilo njegovo delo in življenje na Madagaskarju, kako vztrajati v težkih trenutkih in kako se je njegov pogled na življenje spremenil – o tem se je misijonar Izidor Grošelj pogovarjal s Petro Medved.


24.09.2015

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


23.09.2015

Tina Zorman

Tino Zorman je v Jemen pripeljala služba. Ena najrevnejših držav na svetu jo je takoj očarala s svojo preprostostjo, pozneje pa je tam našla tudi ljubezen. V Jemnu si je ustvarila družino, skupaj z možem ustanovila turistično agencijo in bila leta 2010 izbrana med 8 najboljših vodnikov z vsega sveta. Vse to pa je pretrgalo savdsko bombardiranje Jemna, ki je izjemno poslabšalo bivanjske razmere v državi in Tino prisililo k odhodu. O Jemnu in malo drugačnem begunskem življenju se bo v noči na sredo s Tino Zorman pogovarjala Andreja Gradišar.


21.09.2015

Nočni obisk

Odkar poznamo dokumentirano človeško zgodovino, jo spremljajo različna verovanja v nadnaravno. Celo iz risb naših prednikov, neandertalcev, je razvidno, da so verjeli v nadnaravne sile. Religiozna prepričanja in vedenja je moč najti čisto v vsakem človeku, ne glede na to, od kod prihaja ter katerega spola in starosti je. V tokratnem Nočnem obisku nam bo filozof, dr. Sebastjan Vörös, poskušal pojasniti, zakaj ljudje sploh verujemo, kaj se dogaja v človeških možganih med mističnim izkustvom, zakaj verjamemo le v določene religijske koncepte in zakaj so se nekateri ohranili do danes, drugi pa ne. Kaj nam to pove o sodobni družbi? Prisluhnite Lei Ogrin in gostu v ponedeljek, malo po polnoči.


20.09.2015

Marjetka Perme

Marjetka Perme je ustanoviteljica Akademije za osebno odličnost, trenerka nevrolingvističnega programiranja in mehkih veščin, ter avtorica izobraževalnega programa. Edina med slovenskimi NLP trenerji, se lahko pohvali z diplomo ameriškega Robbins-Madanes Center for Strategic Intervention, ki združuje najučinkovitejše strategije za maksimiziranje človeških potencialov, ter doseganje trajnih pozitivnih sprememb pri posameznikih in timih. Poseben poudarek njenih programov je namenjen uporabnosti pridobljenih znanj in veščin. V noči na nedeljo bo pojasnila, kaj je nevrolingvistično programiranje, komu je namenjeno in kako si lahko z njim pomagamo pri vodenju organizacij, komunikaciji, javnem nastopanju in osebnostni rasti. Na nočni obisk jo je povabil Sandi Horvat.


19.09.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


18.09.2015

doc.dr. Andrej Gaspari

Doc. dr. Andrej Gaspari se je specializiral za pozno prazgodovino in zgodnje rimsko obdobje ter zgodovino, povezano z antičnimi ladjami in plovbo. Najlažje ga najdete na najdiščih, kjer je običajno obdan s sodelavci, opremo in knjigami. Med drugim je zaslužen, da so leta 2003 reko Ljubljanico razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Velja za vodilnega podvodnega arheologa v Sloveniji, zato morda celo dobite namig za kakšen zaklad, ki ga naše reke še skrivajo. Malokdo ve, da je bil nekoč tudi alpinist. In še kaj, o čemer se bo v petek takoj po polnoči pogovarjal z voditeljem Juretom K. Čoklom.


17.09.2015

Uroš Dokl

Na nočni obisk je Teodor Bostič povabil profesorja Uroša Dokla. V zadnjih osmih letih, zlasti pa od takrat, ko je Sirijo spoznal s kolesom, se v to deželo, v katero se je, kot sam pravi dobesedno zaljubil, vedno znova vrača. Spregovoril bo o razmerah, ki so pripeljale do brutalne državljanske vojne in o tem, da je zlasti zahodni svet tamkajšnje ljudstvo pustil na cedilu. Predvsem pa bo predstavil humanitarni projekt Jakob, s katerim želijo pobudniki tega projekta begunskim otrokom, z izobraževanjem in igro ponuditi upanje za boljšo prihodnost.


16.09.2015

Zdravilne zgodbice

Drevi se bomo v nočnem programu na Prvem zdravili z Zdravilnimi zgodbicami. Lani smo lahko spoznali prvi del te knjige, v katerem sta avtorici, psihologinja Mia Bone in kulturologinja Petra Julia Ujawe, zbrali zgodbice za malčke od prvega do približno četrtega leta starosti. Od uspavanja, zdravljenja težav z govorom in drugih, za to starost pogosto značilnih težav, pa letos z drugim delom, ki je tik pred izidom, stopata nasproti razvojnim tegobam, ki se pojavljajo pri otrocih pred vstopom v šolo. Grajenje spolne vloge, razvoj inciativnosti in zdrave ambicioznosti na eni strani in občutkov krivde na drugi, vzpostavljanje svoje vloge v družbi in podobno. Tudi tokrat sta se pri pisanju zgodbic oprli na teorijo psihosocialnega razvoja svetovno znanega psihologa Erika Eriksona. O vsem tem se bo z gostjama pogovarjala Tina Kralj.


14.09.2015

Lovec na tornade – Marko Korošec

V noči z nedelje na ponedeljek bomo ponovno lovili tornade. Na radijske valove se namreč vrača ljubiteljski meteorolog Marko Korošec, ki se je nedavno vrnil z novega potovanja po Združenih državah Amerike. Že lansko nevihtno poletje je bilo zmagovalcu ameriškega fotonatečaja pisano na kožo. Letos pa je svoj adrenalinski hobi popolnoma izkoristil. V 34. dneh je namreč ulovil in fotografiral več kot 30 tornadov. Kaj vse se je tokrat dogajalo na njegovi poti, nam bo zaupal v pogovoru z Markom Rozmanom.


Stran 130 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov