Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva
Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.
foto: Osebni arhiv
Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”
Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.
Žalitve voditeljev države niso tolerirane:
Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”
Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:
Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.
Lotte tower - najvišja stavba v Seulu
foto: Mark Deibert
Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.
Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.
Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”
Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.
Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:
V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.
“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.
Po polnoči bomo gostili dramskega igralca Milana Vodopivca, ki je svoje umetniško delo v SNG Nova Gorica prepletel tudi s sodelovanjem z amaterskimi gledališkimi skupinami. Je na pragu upokojitve in obenem sredi televizijskega projekta Ena žlahtna štorija. Milana Vodopivca je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.
"Svojim sanjam moraš slediti in dati vse od sebe. Če greš za nečim, kar si zelo močno želiš, te pri tem ne sme nič ovirati." Tako pravi Maja Založnik, tokratna nočna gostja, mlada pevka, ljubiteljica soul in blues ritmov. Maja na slovenski glasbeni sceni nikakor ne predstavlja novosti ali muhe enodnevnice, saj spada v kategorijo tistih slovenskih izvajalk, ki poslušalca še zdaleč ne pustijo hladnega ob izvajanju različnih zvrsti pesmi. Kot glasbenica je svoj način petja, izražanja in izvajanja razvijala na različnih odrih ter v mnogih skupinah. Izkušnje številnih avdicij in nastopov so ji dale še večji zagon, da vztraja predvsem pa ostaja v svetu glasbe. O nastopanju, petju, njenih izkušnjah iz tujine in sodelovanju s svetovno znanimi glasbeniki, se bo z Majo Založnik na začetku petkove noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
a nočni obisk prihaja Mojca Kasjak, koreografinja, plesalka, plesna pedagoginja, producentka, ena izmed izjemnih žensk, živečih v Mariboru. Po formalni izobrazbi je geografinjo in sociologinjo ljubezen do plesnega izražanja vodila na specializacijo na London Contemporary Dance School. Odtlej je nepogrešljiva pri vzpostavljanju sodobne plesne scene tako v Mariboru kot širše. Samostojna ustvarjalka na področju kulture je doslej podpisala in soustvarila številne projekte, performanse in velike plesne predstave, ki nastajajo pod njenim mentorstvom. Ob tem omenimo tudi Plesno izbor Maribor, kjer je Mojca Kasjak vzpostavila Platformo sodobnega plesa. Mojco Kasjak je pred mikrofon povabila voditeljica Simona Kopinšek.
»Večino poletja ostanem v Ljubljani. Kolikor le dopušča vreme, sem zunaj, tako da se s knjigami ukvarjam v najprijetnejših kotičkih; v botaničnem vrtu, ob tivolskem bajerju, v Mostecu, na Gradu, ob Ljubljanici, na bazenih.« Tako Nada Grošelj, gostja Nočnega obiska. O knjigah, ki pustijo sled, o poeziji, ki napolni dušo in o prevajanju, s katerim si služi kruh, se bosta z Iztokom Koncem pogovarjala po polnoči. Pridružite se jima tudi vi.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik. Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo. Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi. Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati. Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Vabljeni na rokersko noč. Električno. A tudi akustično. Gostimo Tomija M. Prvi glas skupine Siddharta. Dvajset let na glasbeni sceni, dvajset let življenja z muziko in za muziko. Zato si jemlje prvo besedo. A zvenijo tudi druge stvari. S Tomijem se pogovarja Nada Vodušek.
Na nočni obisk prihajajo ustvarjalci novega neodvisnega celovečernega slovenskega filma Rimska zgodba, ki so ga teh dneh. Gonilna sila projekta so bila tri vipavska društva: Kulturno izobraževalno društvo Teodozij, DD Studio in Red Vision production. Fiktivni zgodovinski film ali komedija s pridihom epskega, kot ji pravijo ustvarjalci, prikazuje zgodbo, ki govori tudi o današnjem času, saj se pohlep skozi zgodovino ni veliko spreminjal. Podrobnosti o nastajanju filma, ki so ga snemali v Vipavski dolini, bodo razkrili v pogovoru s Karin Zorn.
"Ohranjena narava je strateška prednost naše države", je izjava s katero bi se najbrž strinjal vsak Slovenec. Ponosni smo na vse okoljske bisere in se zavedamo gospodarskih priložnosti, ki nam jih ponujajo. Kljub temu pa naša država namenja vedno manj svojega proračuna okoljskim nevladnim organizacijam, ki se trudijo da bo narava tudi v prihodnosti ostala naša največja dobrina. Zato so se okoljske organizacije združile v mrežo Plan B za Slovenijo. V oddaji Nočni obisk, se nam bo pridružila predstavnica Fundacije za trajnostni razvoj Umanotera Gaja Brecelj in nam prestavila trenutno stanje ter želje in načrte mreže Plan B za Slovenijo. Z njo se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Timsko delo je postalo nepogrešljiv element delovanja modernih organizacij. Sodelovanje, zaupanje in odprta komunikacija hitro prodirajo v vse pore podjetij, in tako se potrjuje stari rek - "v slogi je moč". Vendar timsko delo ni samo po sebi umevno, temveč je rezultat načrtnega dela in pridobivanja izkušenj. Darinka Čobec bo na nočnem obisku gostila Danija Polajnarja, direktorja Teambuilding akademije, ki je z leti izkušenj v različnih industrijah in na različnih trgih pridobila najsodobnejša znanja o metodah timskega dela.
Po koncu osmega festivala sodobne klovnade in cirkusa Klovnbuf smo v studio povabili selektorico festivala Natalio Sultánovo. Tovrstna umetnost je v Sloveniji namreč precej zapostavljena in nima svojega stalnega mesta, kjer bi si jo ljudje lahko ogledali. Z gostjo bomo podali oceno festivala Klovnbuf in iskali načine, kako klovnado ljudem čim bolj približati in ji omogočiti delovne razmere, v katerih bo lahko uspevala.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po polnoči bomo razmišljali o navezanosti Slovencev na avtomobile in se spraševali ali bi se jim lahko odpovedali in za svoje opravke vedno koristili souporabo vozila z drugimi. Digitalizacija in dekarbonizacija prometa sta zaradi visokih emisij po mnenju Evropske komisije nujni. Večja mesta že sledijo konceptu "mobilnost kot storitev", že dolgo pa narašča tudi priljubljenost platform, ki ponujajo souporabo - ameriški Uber, evropski blabla car in nenazadnje tudi slovenski prevoz.org.
Poletje že trka na vrata, ampak te dni je s temperaturami še kar prijazno do nas, zato tudi bolje spimo. V noči na nedeljo pa le ostanite budni. Voditeljica Mojca Blažej Cirej ne ve, kaj bi brez vaših klicev in pogovora z vami, tako da prosi, da nikar ne pozabite nanjo. Kot po navadi bo nočni program tako zanimiv in pisan, kot so različna naša življenja. Vabljeni v družbo Mojce Blažej Cirej nekaj po polnoči.
V prvi nočni uri bomo gostili kuharskega mojstra Valeria Lutmana. Marljivost, zanesljivost, iskrenost in predanost poklicu so lastnosti mladega kuharja in slaščičarja iz Šempetra pri Gorici, ki je postal prepoznaven z zmago v televizijskem šovu Gostilna išče šefa. Pravi, da je na Goriškem veliko možnosti za ekološko pridelavo hrane, kar se mu zdi zelo pomembno. Valerio pa ni samo "hud" kuhar, prav tak je tudi v športu, ukvarja se namreč z ekstremnim kolesarjenjem. Po polnoči ga bo gostil Boštjan Simčič.
Dekle z zasanjanim glasom, ki je pustilo močan pečat na slovenski glasbeni sceni. Najprej se je njeno ime pojavilo poleg Guštijevega, nato je stopila na samostojno pot. Polona Kasal že nekaj časa piše svojo zgodbo z oživitvijo poezije Tomaža Pengova v indie elektronski preobleki. Da je glasbenica v srcu, bo jasno tudi poslušalcem petkovega Nočnega obiska, kjer bosta s Tino Lamovšek govorili o željah, ciljih, pričakovanjih, delovanju in pogumu v glasbenem svetu.
Predstavljamo vsebino in raznolikost poletnih prireditev v knežjem mestu Celje. Jerneja Kolar z Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia, bo izpostavila sožitje med kulturo in turizmom, ki se najuspešneje zlijeta predvsem poleti. Jernejo Kolar bo na nočnem obisku gosti Teodor Bostič.
V sredinem Nočnem obisku bo voditelj Jure Čepin gostil mag. Darjo Ribarič, ustanoviteljico in predsednico društva Vivamar, ki skrbi za trajnostni razvoj morja. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom izvajanja raziskav delfinov vrste navadna velika pliskavka, ki je v Jadranskem morju ranljiva in ogrožena. Darja je bila aktivna tudi na področju raziskovanja morskih sesalcev v Rdečem morju, Severnem morju in ob obali Pacifiškega oceana, v prostem času pa je navdušena popotnica, saj je med drugim obiskala Indijo, Burmo, Malezijo in Kubo ter se potapljala v ZDA, na Tajskem, v Belizeju, Egiptu in Južni Afriki. Zgodbe s popotovanj in izkušnje z vodenjem društva bo z nami delila nekaj minut čez polnoč.
Večkratni prvak v rapperski improvizaciji, didžej, vokalist, tudi mislec, kolumnist in producent – vse to je Miha Blažič, ki ga bolje poznamo pod umetniškim imenom N`toko. Je eden redkih Slovencev, ki je nastopil na slovitem britanskem glasbeno-kulturnem festivalu Glastonbury. Glasbeni producent in tudi vokalist zasedbe Moveknoledgement, znan po svojih družbenokritičnih besedilih, svoja stališča že nekaj časa izraža na svojem odmevnem blogu in tudi v tedenskih kolumnah za Mladino. Prepoznaven je tudi zunaj slovenskih meja, veliko je nastopal in ustvarjal celo na daljnem Japonskem. Miho Blažiča – N`toka je na nočni obisk v noči z nedelje na ponedeljek povabil Peter Močnik. Vabljeni k poslušanju.
“Ko se je Jani nekega večera vrnil iz delavnice in mi podaril lesen prstan, ki ga je izdelal sam, se je rodila kolekcija unikatnega lesenega nakita,” pove Iza Dojer. Prstan, ki je zakrivil nastanek podjetniške ideje, ima po mnogih letih še vedno mesto na Izinih prstih. Nedeljski pogovor v Nočnem obisku se bo vrtel okoli ročno izdelanega unikatnega lesenega nakita, ki mu Iza z akrilnim odtisom idrijske čipke vdahne mehkobo in dušo. Prisluhnite še eni uspešni zgodbi, ki jo je rodila ljubezen do lesa. Voditeljica: Darja Pograjc.
Svojo življenjsko pot bo na nočnem obisku odkrival Alejandro Rodriguez Diaz del Real, Španec, ki je rodno Sevillo zamenjal za Huelvo v Andaluziji, kjer je odraščal. Študiral je v Nemčiji, že desetletje pa živi na tržaškem Krasu, na Proseku. Alejandro je profesor španščine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg maternega jezika govori angleško, francosko, nemško, italijansko, slovensko, nazadnje se je učil tudi grščino. Obožuje španske dokumentarne filme, poezijo Federica Garcie Lorce in kulinariko različnih koncev sveta. Alejandra Rodrigueza gosti Barbara Čepirlo.
Neveljaven email naslov