Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


Nočni obisk

5420 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


29.07.2015

Maja Drobne

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.


28.07.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.07.2015

Zasvojenost s seksualnostjo

Pogosto slišimo mnenja, da je zasvojenost s spolnostjo nekaj zaželjenega v smislu, da si je v svojem življenju želimo več. Ne zavedamo se, da gre pravzaprav za še eno izmed nekemičnih odvisnosti, ki lahko posameznika povsem uniči. Zasvojeni s seksom namreč spolnost uporabljajo kot način omame in svoj vsakdan prilagajajo le temu. Seksualna odvisnost predstavlja namreč vedenje, ki se ga zasvojeni sramuje in ima podoben učinek omame kot pri uživalcih prepovedanih drog ali alkohola. V tem primeru zasvojeni zlorablja seksualnost z namenom, da bi pobegnil pred bolečimi občutki žalosti, sramu in jeze. V nekem trenutku seksualna odvisnost postane način spopadanja z lastno realnostjo. O temi, ki dviga veliko prahu in se je mnogi izogibajo, se bo v Nočnem obisku z magistrico zakonske in družinske terapije Natašo Ropret pogovarjal Marko Rozman.


26.07.2015

Lana Trotovšek – vrhunska violinistka

S svojo strastjo in virtuoznostjo prepriča kritike in očara publiko. Vrhunska umetnica in priznana solistka že dobro destletje živi in ustvarja v Londonu. Njen urnik je zapolnjen z nastopi na tamkajšnjih in svetovnih odrih, a se rada vrača tudi v svoje rojstno mesto Ljubljano. Letos je že navdušila z interpretacijo Koncerta za violino in orkester Čajkovskega in z izvedbo filmske muzike skladatelja in dirigenta Tana Duna na otvoritvenem koncertu Festivala Ljubljana, prihodnjo sredo bo z violinistom Sretenom Krstičem in komornim orkerstrom Slovenske filharmonije igrala Vivaldija. Na nedeljski nočni obisk je Lano Trotovšek povabila Nada Vodušek. Prisluhnite jima!


25.07.2015

Devana Jovan, novinarka in tolmačka

Na nočni obisk v studio Radia Koper tokat prihaja dolgoletna sodelavka naše radijske hiše, novinarka in tolmačka Devana Jovan. Z Bredo Biščak se bosta pogovarjali o novinarstvu, ki je, kot pravi gostja, poklic za vse življenje, o razmerah v Grčiji, svetu visoke politike, kot ga spoznava tolmač na najvišjih državnih dogodkih, in begu oziroma izgonu možganov iz Slovenije. Pridružite se jima takoj po polnoči.


24.07.2015

Alen Marić: “Ne skrivava ambicioznih želja po Singapurju”

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


23.07.2015

Janja Viher, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje

Na nočni klepet malo po polnoči smo v studio Radia Maribor povabili Janjo Viher, direktorico Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Spregovorila bo o oblikovanju in razvijanju turistične ponudbe podeželja, tudi v povezavi z mestni turizmom, o lokalnih, regionalnih in nacionalnih povezavah ter načinih, s katerimi bi lahko privabili več domačih in tujih gostov. Zaljubljena je v turizem in delo, ki je z njim povezano. Rada potuje ter spoznava nove kulture in ljudi, privlači jo tudi šport, še posebej kolesarjenje, sprošča pa jo narava in skrb za živali. Janjo Viher je na nočni obisk povabil Robert Zajšek.


22.07.2015

Režiser Samo M. Strelec

Nočnem obisku smo gostili režiserja Sama M. Strelca. Posebneža, bi morda kdo ocenil, ki ne čaka na institucije, ampak na težavo propadajočega gradu Turnišče opozarja aktivno, skozi svoje delo. Po lanski odmevni predstavi Pita je tudi premiero letošnje, romantične komedije iLutka, umestil med razpadajoče zidove gradu, ki se ga trudi revitalizirati. O spreminjanju stare graščine v mesto oziroma muzej uspehov Slovenije, režiranju predstav doma, kjer ga sicer manjkrat povabijo k sodelovanju kot v tujini, pa tudi, kako je na predstavo vplivala posebna kulisa gradu, ki že sama po sebi ponuja posebno doživetje, je pripovedoval v pogovoru z gostiteljico Tino Kralj. Prisluhnite jima!


20.07.2015

Prostovoljka in popotnica Nika Tavčar

Nika Tavčar se je kot prostovoljka najprej odpravila na Dansko, kjer je z delom na ekološki kmetiji poplačala hrano in prenočišče. Njena naslednja prostovoljska postaja je bila zahodna irska obala, kjer je pomagala družini, ki se je ukvarjala s proizvodnjo marmelade. Podarila je štiri ure pomoči na dan, v zameno pa je dobila prenočišče, hrano in neverjetno hvaležnost svojih gostiteljev. Izkušnja jo je zaznamovala tako globoko, da je naslednje potovanje že začrtano. Več v noči iz nedelje na ponedeljek v Nočnem obisku z Darjo Pograjc.


19.07.2015

Nočni klepet z Mojco Blažej Cirej

Po hudo vroči soboti se bo prileglo ob odprtem oknu in ob radijskem sprejemniku posedeti še malo v noč. Voditeljica Mojca Blažej Cirej vas vabi na klepet o vsem, kar se vam dogaja, kar vas zanima, jezi in nasmeje. Pripravite svoj telefon in po polnoči se slišimo.


18.07.2015

S Tomom Sotenškom o kastingu

Prvi del nočnega programa iz studia Koper bomo posvetili kastingu oziroma suhim ribiškim disciplinam. Tekmovalci ne ribarijo v vodi temveč na travnatih površinah. Ta šport ima v Sloveniji že 60-letno tradicijo ter tudi nekaj evropskih in svetovnih prvakov, vendar kljub temu ostaja v senci. Minuli teden je v Tolminu potekalo mladinsko svetovno prvenstvo, mi pa smo na klepet povabili Toma Sotenška, vodjo naše kastinške mladinske reprezentance, državnega članskega reprezentanta in dolgoletnega člana Ribiške družine Tolmin. Gostila ga bo Karin Zorn. Pridružite se jima po polnoči.


17.07.2015

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


16.07.2015

Vanja Jus

Evropski inovacijski center Univezum Minerva je pred kratkim v sklopu Festivala iger izvedel prvo državno prvenstvo v hitrem branju »HiBRA. Državna prvakinja v kategoriji odraslih je postala pravnica magistrica Vanja Jus – tudi trenerka hitrega branja, ki je brala s povprečno hitrostjo 994 besed na minuto. O hitrem branju, tovrstnem talentu in vajah, ki pomagajo mojstricam in mojstrom hitrega branja, v tokratnem nočnem programu z voditeljem Zoranom Turkom. Glasbo izbira: Aleksandra Kukovič.


15.07.2015

Iztok Bončina, fotoreporter in popotnik

Na tokratnem Nočnem obisku se bo ustavil svobodni fotograf in fotoreporter, profesor umetnostne zgodovine, dolgoletni turistični vodnik, potapljač, astronom in velik popotnik Iztok Bončina. Fotografira že od srednje šole, zadnja leta pa se udejstvuje predvsem v vlogi fotoreporterja. Biti svobodni fotoreporter se sliši zelo romantično, vendar gre za naporen poklic, ki zahteva veliko predanosti in tudi odrekanja. Kakšna je Iztokova izkušnja boste slišali v začetku sredine noči. Iztok Bončina pa vodi tudi delavnice in predavanja na temo popotne fotografije. Ker je čas dopustov, bo Iztok Bončina z nami delil še nekaj fotografskih nasvetov. Tako boste čudovite trenutke prenesli na sliko, ki vas bo spominjala na čas potovanja še dolgo po tem, ko boste doma.


13.07.2015

Robert Henigman - poznavalec kave

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


14.07.2015

Repriza

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


12.07.2015

Katarina Majerhold

Magistrica filozofije Katarina Majerhold je kot raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Lani je izdala novo publikacijo Ljubezen skozi zgodovino, v kateri se osredotoča na različna pojmovanja ljubezni, predvsem na tista, ki še danes uokvirjajo naše partnerske odnose in vplivajo nanje. Sama pravi, da je pomembno govoriti o ljubezni: “Nekateri so se norčevali iz mojega ukvarjanja z ljubeznijo in se posmehovali temu, ko sem se lotila teme ljubezni tako resno študijsko, strokovno in znanstveno. Večkrat so pripomnili, da zato, ker je to bolj ženska tema.” A ljubezen je tema, s katero je tako ali drugače prepleteno naše življenje in dobro poznavanje tega področja pomeni, da se znamo boljše obnašati v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih, še doda.


11.07.2015

Veronika Macarol

Na nočnem obisku gostimo slovensko jadralko Veroniko Macarol. Pred kratkim sta skupaj s Tino Mrak na odprtem prvenstvu na Danskem osvojili naslov evropskih prvakinj. Veroniko Macarol gosti voditeljica Jana Samsa.


10.07.2015

‘Človek pomeni psu vse. To je čar tega odnosa in tega se moramo zavedati’

Nočnega gosta večina pozna kot rednega profesorja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Je specialist za povojno zgodovino, znanstveno se je ukvarjal predvsem z občo, jugoslovansko in slovensko sodobno zgodovino ter narodnostno problematiko. Je dobitnik več nagrad za znanstveno delo, med drugim tudi državne nagrade za vrhunske dosežke v znanosti v letu 1996. V bibliografiji COBISS ima več kot 600 enot. In vendar zgodovina in bogata akademska kariera nista bili edina rdeča nit nočnega pogovora z voditeljem Juretom K. Čoklom. Dr. Dušan Nećak je namreč tudi vodnik psa reševalca, sodnik, inštruktor in dolgoletni podpredsednik mednarodne organizacije reševalnih psov IRO. Dr. Dušan Nećak je zgodovinar, čeprav se od svojega odhoda v pokoj naprej raje ukvarja s psi reševalci njihovimi vodniki. Kljub vsemu se prvemu vprašanju, zakaj v zgodovinskih učbenikih beremo predvsem o vojnah, nesrečah, krizah in slabih stvareh, namesto o mirnih in prijetnih, ni mogel izogniti. Deloma to pripisuje nagnjenju človeške družbe, ki jo žal bolj pritege nesreča kot pa prijetne stvari. Žal, pove, je interpretacij zgodovine, tudi političnih, vedno več. A zgodovina se opira na dejstva in teh ne moremo spremeniti, doda.


09.07.2015

Urška P. Černe

Na obisk v nočni program prihaja URŠKA P. ČERNE, juristka, univ. dipl. nemcistka in literarna komparativistka. Mednarodno priznana prevajalka že več kot desetletje deluje kot samozaposlena v kulturi za področje literarnega prevajanja. Ob tem je v vlogi soselektorice državnih predstavitev na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Leipzigu in vodje Festivala PRANGER, kjer se srečujejo pesniki, literarni kritiki in prevajalci. Urškino delo vključuje tudi trud za razvoj kulturnega turizma. O tem se bo z gostjo pogovarjala voditeljica nočnega programa Simona Kopinšek.


Stran 133 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov