Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


11.02.2019

Karina Sirk in Irena Bolko

Mladi oskrbovalci. Termin, ki se na novo pojavlja v slovenskem in tudi evropskem prostoru in javnosti ostaja še vedno dokaj neznan in neraziskan. Gre za mlade posameznike, ki poleg svojih obveznosti v šoli, v domačem okolju nudijo dodatno nego in pomoč družinskemu članu, ki to potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti ali česa drugega. V teku je tudi mednarodni projekt Me-We s pomočjo katerega skušajo, tudi v Sloveniji, ozaveščati in informirati javnost o problematiki mladih oskrbovalcev. Zakaj o mladih oskrbovalcih do sedaj še nismo govorili in s kakšnimi izzivi, bodisi psihološkimi bodisi socialnimi, se ti soočajo, bomo me drugim spregovorili s psihologinjo, Ireno Bolko ter mag. sociologije in raziskovalko Fakultete za družbene vede, Karino Sirk. Pogovor pripravlja Sandi Horvat.


10.02.2019

Štopar Urban Mislej

27 obiskanih držav, 5 tisoč preštopanih kilometrov, število dni, preživetih v tujini: 280 oz. 77 % celega leta. Taka je strnjena statistika potovanj Urbana Misleja v letu 2018. Absolvent geografije in etnologije je pravi mojster v iskanju priložnosti za odhod v tujino. Pravi, da študira na terenu, zato tudi že načrtuje svoje naslednje potovanje, ko se bo odpravil na štop od Maroka do Gambije. Štopanje je njegov najljubši način premikanja od mesta do mesta – pa ne toliko zato, ker je najugodnejša možnost, temveč zato, ker tako res spoznaš, kako živijo in razmišljajo tujci. Več o štoparskih pustolovščinah Urbana Misleja po polnoči.


09.02.2019

Katja Ušaj

Mandala je simbol, ki lahko predstavlja vsako religijo, vsako osebo, vsako bitje in simbolizira krog. Bistvo mandale predstavlja središčna točka, ki se s kombinacijo povezanih geometričnih oblik, barv, figur in simbolov širi navzven. Mandala se začne in konča v sredini, s takšno zgradbo pa posnema naravo. Opazovanje tega procesa deluje na nas obredno in meditativno. Ampak mandale niso samo bleščeče risbe, najdemo jih povsod, pa se tega niti na zavemo. Cvetje, školjke, morska zvezda, snežinke, prerez plodov sadja in drevesa so najočitnejši primeri mandal. Zakaj ta simbol navdušuje ljudi in kakšne moči ima, boste izvedeli v nočnem programu. Ustvarjalko mandal Katjo Ušaj je na nočni obisk povabil Bostjan Simčič.


08.02.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


07.02.2019

Gašper Grobelšek

Gost nočnega druženja je nosilec številnih strokovnih nazivov, zdravnik, specialist otroške in mladinske psihologije in terapevt medicinske hipnoze, Gašper Grobelšek. Pred leti je bil član humanitarno-medicinske odprave v Zambiji in Nangomi, usposabljal pa se je tudi za svetovalca ljudem v duševni stiski. Svoje zanimive izkušnje bo delil od polnoči dalje . V nadaljevanju bomo spoznali Mitjo Lavtarja, popotnika in avanturista, ki želi v sklopu projekta Slovenija obiskati vse slovenske kraje – teh je kar 6036. Pred nami je slovenski kuturni praznik, zato bomo v program umestil še prispevek o branju – koliko in kaj beremo.


06.02.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


03.02.2019

Matic Smolnikar

Na tokratni nočni obisk pride kitarist in skladatelj Matic Smolnikar. Že od mladih let, ko ga je navduševala zasedba Gypsy Kings, išče in oblikuje svojo glasbeno pot; ta ga je že peljala skozi različne glasbene zvrsti, zaznamovala sta jo tudi Bob Dylan in David Gilmoure. Smolnikar, po poklicu akademski glasbenik kitarist, ustvarja, snema in izvaja tako resno kot popularno glasbo, ob tem pa nastopa v gledaliških predstavah in deluje kot mentor mladim glasbenikom v kamniškem okolišu, v katerem je zaposlen kot profesor kitare na gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra. O vsem tem v pogovoru po polnoči. Z njim bo Marko Rozman.


02.02.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


01.02.2019

Svetovna popotnica Mateja Mazgan prepotovala že več kot 80 držav

Svetovno popotnico Matejo Mazgan, ki je do zdaj obiskala oz. prepotovala že več kot 80 držav, je k potovanju navdihnila babica. Tudi navdih za tokratno oddajo je bila Matejina babica oz. Matejino potopisno predavanje o potovanju z babico po Združenih državah Amerike.


31.01.2019

Uroš Mencinger

V nočnem programu Radia Slovenija bo iz Maribora – ob pravem času s pravega mesta – zavel duh Zlate lisice. Ob koncu tedna, v petek in soboto, bo namreč na Mariborskem Pohorju tradicionalno, že 55. tekmovanje svetovnega pokala v alpskem smučanju za dekleta. Voditelj Zoran Turk bo to noč gostil »piarovca« Uroša Mencingerja, tiskovnega predstavnika te prireditve, sicer pa kulinaričnega kritika, idejnega očeta mariborskega poletnega »Sladolenta« in solastnika kulinaričnega spleta Šola dobrih okusov VIVI, ki predstavlja dobre jedi.


30.01.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


29.01.2019

Simona Nagode in Tatjana Rupnik Hladnik

Namesto v telefon se zazremo drug v drugega, namesto glasbe v slušalkah poslušamo sogovornika, se učimo in smejimo, zamislimo, začutimo. Združuje likovno ustvarjanje, umetnost pripovedovanja, petja, nastopanja, terja smiselno razčlenitev dogodkov, kadriranje, notranjo predstavo, analizo in sintezo. Poslušalci se urijo v umetnosti čuječnosti, nastopajoči se začnejo zavedati, kako dragoceno je tisto, kar podajajo naprej, in so ponosni na svoje delo. Gostji nočnega klepeta bosta kamišibajkarici Simona Nagode in Tatjana Rupnik Hladnik. Gosti ju Mateja Perpar.


28.01.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.01.2019

Mojca Blažej Cirej

Mraz in sneg in veter nas spomnijo, kako topel dom imamo, da je dobro, da ima tudi človek svoj brlog. V najdaljšem mesecu v letu – zato ker imajo številni zaradi praznikov prazno denarnico – vas k nočnemu pogovoru vabi Mojca Blažej Cirej. Napolnite svoj telefon in pokličite. Dobra družba se vedno prileže.


26.01.2019

Janez Bončina Benč

Studio Radia Koper bo v noči s petka na soboto obiskal glasbenik, ki je z avtorskim delom in sodelovanji zaznamoval slovensko popularno glasbo od konca šestdesetih let 20. stoletja, Janez Bončina Benč. Stari roker Benč glasbeno sceno plemeniti še danes in tako bo prihodnji petek, sedem desetletij njegovega življenja zaokrožil z velikim koncertom v ljubljanski Cvetličarni. Gostitelj bo Iztok Novak Easy.


25.01.2019

mag. Vida Vidmar Kastelic

V vsakem človeku je čustvena, telesna in duhovna plat, ki skupaj tvorijo celoto in človeku omogočajo funkcionalno življenje in zadovoljstvo. Življenje pa sestavljajo tudi dogodki, ki to ravnovesje porušijo. Takrat se pojavijo težave, ko zaradi stiske, žalosti, jeze ali strahu posameznik ne zmore več celovito delovati. Zato je marsikdaj potrebna pomoč strokovnjakov. Na Nočnem obisku se nam bo po polnoči pridružila mag. Vida Vidmar Kastelic, doktorska kandidatka Zakonske in družinske terapije, s katero bomo govorili o možnostih za obnovo odnosa z bližnjimi, premagovanju izgorelosti, žalovanju in vzpostavljanju varnega okolja, ki ga terapevti ponudijo svojim klientom.


24.01.2019

Sebastjan Lukovnjak

Naš gost bo Sebastjan Lukovnjak, vsestranski ustvarjalec, predvsem pa glasbenik in performer in član več glasbenih zasedb, tudi skupine The SwingTones. The SwingTones je zbor odličnih glasbenikov, ki je redni spremljevalec plesnih večerov swinga v Sloveniji in tujini in veliko sodeluje s priznanimi slovenskimi in tujimi jazzovskimi glasbeniki. Lani jeseni so je ta skupina izdala zgoščenko z avtorsko glasbo. Kako je swing kot glasbena zvrst priljubljen med Slovenci? Poslušajte po polnoči. Pripravlja Teodor Bostič.


23.01.2019

Rok Vevar

Leta 2012 je iz lastne radovednosti in želje po raziskovanju začel zbirati gradivo o zgodovini sodobnega plesa in scenskih umetnosti. Tako je kar v njegovem stanovanju začel nastajati Začasni slovenski plesni arhiv, ki pa ga je odprl tudi obiskovalcem in kasneje predstavil še v tujini. Arhiv, ki še zmeraj raste in se dopolnjuje, je lani dobil svoje mesto v Muzeju sodobne umetnosti, kjer je kot začasno umetniško delo dostopen širši javnosti. Lani je izšla njegova Antologija sodobne slovenske plesne publicistike 1918 – 60 z naslovom Dan, noč + človek = ritem. A ni le publicist, zgodovinar in arhivar, je tudi predavatelj in ustvarjalec na polju sodobnih scenskih umetnosti, kjer deluje kot režiser, dramaturg in performer. Roka Vevarja je na obisk povabila Nada Vodušek.


21.01.2019

Rosana Arko Veber

»Do zdaj sem bila v 32-ih državah. Če bi bilo mogoče, bi obiskala vse kotičke sveta,« o sebi pravi ponedeljkova nočna gostja Rosana Arko Veber. S svojim pripovedovanjem nas bo popeljala na mehiški polotok Jukatan, med korale v Rdečem morju, v Romunijo, ko se je šele odpirala tujcem, na ples z indijanskim plemenom v panamski gozd ter tja, kjer se je vse skupaj začelo – v poletni München leta 1972, ki se ga večina verjetno spomni po terorističnemu napadu med olimpijskimi igrami.


20.01.2019

Tomo Kočar

Tomo Kočar je najbolj znan po svojih delih za otroke, a to je le delček njegovega ustvarjanja za različne medije. Bil je radijski napovedovalec, novinar, komentator, danes je predvsem bloger in velik ljubitelj pravljic, ki jih ne le bere in piše, ampak raziskuje njihovo preteklost do presenetljivih izvirov. Je radoveden, klepetav in rad se pošali. Napisal je na desetine knjig, slikanic in radijskih iger, stotine pravljic, posnel več kot deset zgoščenk s pravljicami in zgodbami. Rad posedi s prijatelji in takrat praviloma ne gleda na uro. Tokrat bo Tomo Kočar gost voditeljice Tadeje Bizilj v našem nočnem programu.


Stran 77 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov