Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

29.11.2017


Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva

Korejski polotok je prizorišče trenja že več kot pol stoletja. Premirje po korejski vojni je bilo podpisano, mirovni sporazum pa nikoli. Skoraj vsak teden tako spremljamo novice o konfliktih in napetostih. Z državama na obeh straneh 38. vzporednika sodeluje Združenje slovensko-korejskega prijateljstva, ki je v Seul in Pjongjang nedavno poslalo sadiko mariborske stare trte iz katere nameravajo prihodnje leto na demilitariziranem območju med obema državama izdelati vino. Severno in Južno Korejo je večkrat obiskal Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva.

foto: Osebni arhiv

“Vse informacije o Severni Koreji so napihnjene – v eno in drugo stran”

Tujci, ki obiščejo Severno Korejo, seveda nimajo dostopa do vseh delov države. Običajno jih spremljata voznik in prevajalec, saj le redki Severnokorejci govorijo angleško. Jurišič pravi, da pa se je mogoče prosto sprehajati po mestih: “Nihče ti izrecno ne pove, da ne smeš hoditi po mestu, ampak svetujejo, da imaš s seboj vsaj prevajalca.”

Spremstvo je tisto, ki obiskovalce seznani z lokalnimi običaji. Sogovornik poudarja, da je azijska kultura drugačna od naše. Navaja primer vodnika, ki je moral študentki, ki je bila v skupini obiskovalcev, pokazati, kje je stranišče. Prihodnji dan je s seboj pripeljal sodelavko, saj je bilo to, da je moral s prstom pokazati v smeri ženskega stranišča, zanj nekaj nenormalnega.

Žalitve voditeljev države niso tolerirane:

Na Severno Korejo je potrebno gledati z azijskega stališča. Če pogledamo na Tajsko, tam lahko za razžalitev kralja dobiš doživljenjski zapor. Eden od turistov bo v tajskem zaporu ostal do konca življenja, ker so ga zalotili, kako je pijan kralju narisal brke. S tem ne opravičujem sistema. Moram pa dodati, da sta obe Koreji izjemno varni državi. Tam je manj možnosti, da se ti zgodi kaj slabega kot v večini evropskih držav.”

Ena bolj razvpitih stvari, povezanih s Severno Korejo, poleg jedrskega programa so delovna taborišča. Igor Jurišič pravi, da jih ni videl, da pa je severnokorejske spremljevalce povprašal o njih:

Kot so nam razložili, si v Severni Koreji, ko storiš prekršek, obsojen na določeno število ur, dni, mesecev, let prisilnega dela. To verjetno lahko poimenujemo tako z besedama delovno taborišče kot družbeno koristno delo.

Lotte tower - najvišja stavba v Seulu

foto: Mark Deibert

Deželi, ki ljubita presežke

Gre za izjemno čisti državi, kjer so ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. Se pa trudijo ustvarjati tudi novo zgodovino, velikokrat z gradnjo in početjem, ki mu je mogoče nadeti predpono – naj. “V Seulu deluje najvišje dvigalo v enem kosu, prej so imeli najhitrejše dvigalo na svetu. V Pjongjangu pa imajo največji stadion  na svetu; najvišji kamniti stolp na svetu, v Guinnessovi knjigi rekordov so zapisani z največjo akrobatsko predstavo.

Najvišjo goro Mt. Paektu, ki leži na korejskem polotoku (na ozemlju Severne Koreje), občudujejo obojni. Oboji si lastijo tudi nacionalno ljudsko pesem Arirang.

Na demilitariziranem območju

Če bo vse po sreči, bo prihodnje leto iz zasajenih sadik mariborske trte, na demilitariziranem območju nastalo skupno korejsko vino. Gre za območje, ki ga je Igor Jurišič že obiskal. “Poteka po 38. vzporedniku, sega v dva kilometra v notranjost vsake od držav. Tam veljajo posebna pravila; ni dolgocevnega orožja, artilerije, tankov, topov, vojaki so neoboroženi, le poveljniki imajo pri sebi pištolo. Ta pas onemogoča neposreden konflikt med obema Korejama.”

Na sredini območja je objekt oziroma bolje rečeno baraka, kjer sta se do nedavnega dobivali vodstvi obeh držav. Barako nadzirata bobe državi, kar pomeni, da lahko vstopiš s severnokorejske strani, izstopiš na južnokorejski, se sprehodiš po njenem ozemlju in nato nazaj v S. Korejo. “To je edina neposredna meja med obema državama,” pravi sogovornik.

Je pa zanimivo tudi širše območje okoli meje:

V mestu Kaesong, ki ni daleč od meje, je veliko kompleksov, ki so v lasti Južne Koreje. Kljub vsem napetostim, južnokorejska podjetja delajo nemoteno. V nobenem od kritičnih trenutkov se ta ekonomska cona ni zaprla.

“Korejci na obeh straneh si želijo združitve, a do bo do nje težko prišlo, saj se ne bi uspeli dogovoriti pod čigavim vodstvom bi država šla naprej,” še pravi Jurišič.


18.10.2018

Tanja Cvitko

Ljubiteljico alternativne kulture in aktivistko Tanjo Cvitko, ki je dejavna na mnogih področjih, so Mariborčani v zadnjih letih najbolj spoznali po organizaciji kulturnih dogodkov in festivalov, ki opozarjajo na družbene težave.


17.10.2018

Bojan Gorišek

Klavir je njegov svet, sodobna glasba pa tisto polje, na katerem največ in najraje ustvarja. Posnel je celoten opus del Erika Satija in dela mnogih drugih skladateljev 20. in 21. stoletja. Premierno je izvedel številne novitete slovenskih skladateljev, tudi Milka Lazarja. Pianista Bojana Goriška je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


15.10.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


14.10.2018

Mateja Bobek

Mateji Bobek je huda prometna nesreča pri 21-ih letih popolnoma spremenila življenje. Ob dolgotrajni rehabilitaciji jo je pot pripeljala do poglobljenega raziskovanja zvoka. Odkrila je, da lahko z njim vzpostavljamo notranje ravnovesje, ohranjamo zdravje, se bojujemo proti stresu in najdemo mir. Zadnja tri leta izvaja zvočne kopeli, nege ter meditacije s planetarnim in simfoničnim gongom, pojočimi himalajskimi skledami in kristalno liro. Več o vsem tem bo Mateja Bobek povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


13.10.2018

Igor Leban

»Pse učimo skupaj z lastniki. Pomemben del uspešnega šolanja je namreč tudi njihovo izobraževanje,« poudarja Igor Leban, predsednik Društva reševalnih psov Nova Gorica, ki je inštruktor za šolanje teh psov in z njimi nastopa tudi na tekmovanjih. V Volčji Dragi na Goriškem ima svojo pasjo šolo »Simply the dog«, s katero se posveča tudi individualnim uram skupaj z lastniki psov. O izkušnjah pri svojem delu, o reševanjih in tekmovanjih, bo Igor Leban pripovedoval na nočnem obisku. Gostil ga bo Sandi Škvarč.


12.10.2018

Janez Čebulj

Na nočni klepet prihaja Janez Čebulj, »sveže pečeni« upokojenec, do nedavnega pa skoraj trideset let producent programa TV Maribor. Sodeloval je pri številnih najodmevnejših domačih projektih, kot so obisk papeža Janeza Pavla II. in dalajlame, tekme lige prvakov, Festival Lent in koncerti glasbenih legend. Blizu pa mu je bil tudi radio. Sodeloval je pri ustvarjanju programa MM2 (zdaj Radio SI) in Radia Maribor. Ob družini, ki je vedno na prvem mestu, pa je njegova velika ljubezen glasba. Obiskal je številne koncerte doma in v tujini in tudi osebno srečal legendarne glasbenike in glasbene skupine. Med polnočjo in drugo bo spregovoril tudi o svojih hobijih in ljubeznih pa tudi različnih prigodah. Nočni program pripravlja Robert Zajšek, ki bo poskrbel tudi za izbor glasbe.


11.10.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


10.10.2018

Tomi Janežič

Še ni naslova je gledališki dogodek, ki ti vzame dih, te posrka vase in zapelje. In ti hočeš, želiš biti zapeljan. V to sladko-grenko, razposajeno-bridko usodno popotovanje, na katerega te odpelje režiser z ekipo Mladinskega gledališča in gostujočimi sodelavci. Predstava, v kateri preživiš ves dan in postaneš del nje. In ona tebe. Izhodišče procesa, ki je trajal 16 mesecev, je bil misteriozni in vznemirljivi lik Don Juana, njegov rezultat pa je osem ur materiala, ki so ga ustvarili in ga v predstavi združili z dramskim besedilom Simone Semenič. ki je nastajalo vzporedno. Vse to le so podatki, pomembni seveda. A tisto, kar se zgodi v deseturni predstavi, je skupinski proces, je gledališče vseh, tudi gledalcev. Zgodi se čudež. O njem se bo z režiserjem Tomijem Janežičem pogovarjala Nada Vodušek.


08.10.2018

Alex Volasko

V goste prihaja zmagovalec 42. festivala Popevke 2018, Alex Volasko. Gledalce in poslušalce je prepričal s skladbo Če pomlad nikoli več ne pride. O čem pravzaprav prepeva mladi slovenski glasbenik, pevec in producent? Ni pa Popevka edini festival, na katerem je nastopil, zato ga bomo med drugim povprašali tudi o tem, kako se na tovrstne nastope pripravlja. Izdal je že dva albuma, zato nas bo zanimalo, ali se pripravlja že tretji. Vse to in še več v sproščenem klepetu z Alexom Volaskom, ki ga je na Nočni obisk povabil Sandi Horvat.


07.10.2018

Tanja Cirman

“Odkrivam meje lastnega sveta”, o odločitvi za večletno nomadsko življenje pravi nekdanja novinarka Tanja Cirman. Za globalno nomadstvo se je odločila, ko je gospodarska kriza odnesla tudi njeno delovno mesto. Iz Ljubljane je pred štirimi leti najprej odpotovala na vzhod, zatem pa tri leta odkrivala Južno Ameriko. V Gvatemali je učila angleščino, v Kolumbiji bivala v komuni, ki se bori proti gverili in državni paravojski, najdlje se je zadržala v Čilu. O odkrivanju lastnih in tujih mej, tudi o logiki kapitalizma, ki za seboj pušča ranjeno naravo in ljudi ter zgodah in nezgodah vagabvundskega življenja s Tanjo Cirman v noči na nedeljo. Vabljeni v našo družbo!


06.10.2018

Dušan Valentinčič

Na nočni obisk pride direktor koprskih zaporov Dušan Valentinčič, ki danes veliko bolj verjame v možnost spremembe vedenja pri človeku, kot je v to verjel na začetku svoje profesionalne poti, pred 35 leti. Dodaja tudi, da si družbe brez zapora še ne more predstavljati. K pogovoru ga je povabila Vesna Potočar Godnič, ki bo tudi sicer vaša nočna gostiteljica. Zakaj bo koncert koprske skupine Zmelkoow v ljubljanski Cvetličarni tak dogodek, da ga ne gre zamuditi, pa boste slišali iz prve roke … Druščino je pred mikrofon povabil glasbeni urednik, Armando Šturman.


05.10.2018

Bi morala Aljažev stolp in nadangel Mihael ostati v muzeju?

V sredo je helikopter na sam vrh Slovenije pripeljal prenovljeni simbol Triglava, Aljažev stolp. Čez dva tedna naj bi na vrh piranske stolnice vrnili kip nadangela Mihaela. Odlično delo restavratorjev ustavlja zob časa, vendar ta kljub vsemu prej ali slej opravi svoje. Bi bilo bolje izvirnike razstaviti v muzejih in jih tam ohraniti za prihodnje rodove? Ali bi bili nadomestni, na pogled identični izdelki brez duše? Bi bilo zato doživetje ob ogledu angela oziroma obisku na vrhu Triglava manjše? Na drugi strani etra to noč vaša razmišljanja pričakuje voditelj Jure K. Čokl. Pokličite nas na telefonsko številko 01/475 22 22.


04.10.2018

Aleš Arih

Profesor Aleš Arih je pogosto gost nočnih druženj, in to ne brez razloga. Njegov nemirni popotniški duh ga je letos skupaj s prijateljema popeljal v Namibijo, kjer je kot zgodovinar in geograf spoznaval to južnoafriško državo, lepo, a tudi nevarno. Predseduje Domovinskemu društvu generala Maistra Maribor in vodi projekt Rudolf Maister – znameniti Slovenec, ob tem pa ima še cel kup drugih aktivnosti. Pred mikrofon ga je povabila Darinka Čobec.


03.10.2018

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


01.10.2018

Kako pa vi doživljate nočni program?

Tokrat bo nočni obisk potekal nekoliko drugače. Pogovarjali se bomo o – nočnem obisku oziroma bolj natančno, o nočnem programu. Ob 90 letnici radija boste na telefonski številki 01/475 22 22 ali preko družbenih omrežij to noč voditelju Juretu K. Čoklu lahko zaupali prav vse, kar si mislite o nočeh na nacionalnem radiu. Zanimivo bo – na tej ali oni strani radijskega etra …


30.09.2018

Kristian Koželj

Lahko bi rekli, da bodo v prvih nedeljskih minutah glavne – besede. Tiste, ki se združujejo v poezijo in prozo. In vrejo, in rišejo zgodbe. Tiste, ki gledalce objamejo z gledališkega odra. In tiste, ki ujete v knjigah, na bralce čakajo na policah knjižnic. Vsi te svetovi besed so tudi svet nočnega gosta, Celjana Kristiana Koželja, igralca, pesnika, knjižničarja in gledališkega pedagoga. Na nedeljski nočni obisk ga je povabila Mojca Delač.


28.09.2018

Rado Novak in Aleš Štefe

Pomemben del poti v visokogorje in sredogorje je za mnoge tudi obisk planinske koče. Te s svojo vedno bolj raznovrstno kulinarično ponudbo ne zagotavljajo le postojanke, kjer se lahko pohodniki okrepčajo in oskrbijo z nujnimi stvarmi za nadaljevanje pohoda, ampak so tudi prostor druženja. Na nočni obisk prihajata oskrbnika Koče na Klemenči jami pod Ojstrico Rado Novak in Valvasorjevega doma pod Stolom Aleš Štefe, dveh koč, ki sta po izboru slovenskih obiskovalcev gora – vsaka v svoji kategoriji – postali letošnji ”naj planinski koči”. Kaj vse sta oskrbnika vložila v to, da sta koči prejeli omenjeni naziv, boste izvedeli po polnoči.


27.09.2018

Monika Jurišič Hlevnjak

Začenja se tradicionalni festival Stara trta v Mariboru. Vse do martinovega bo v mestu ob Dravi ponujal kulturne in kulinarične užitke. O glavnih poudarkih te tradicionalne prireditve, ohranjanju slovenske vinogradniške tradicije in kulture in družabnih dogodkih, svetovalka za odnose z javnostmi pri Zavodu za turizem Maribor-Pohorje Monika Jurišič Hlevnjak.


26.09.2018

Skrivnosti uspešnih zvez

Pridružite se nam po polnoči, ko bomo v oddaji Nočni obisk iskali recepte za dolgo in uspešno zvezo. Število porok strmo upada že od 70tih let minulega stoletja. Takrat se je na leto povprečno poročilo 15.000 parov, lani pa je bilo sklenjenih malo manj kot 6500 zakonskih zvez. Ločitev pa je bilo v tem letu slabih 2400. A spremenila se je tudi narava sklepanja zakonskih zvez. Pred leti so se pogosto sklepale zaradi lažjega preživetja. Kaj pa danes? Odnose dojemamo vedno manj zavezujoče, ločitve pa že dolgo niso več tabu. Že zadnjih 10 let se na leto loči okoli 2300 slovenskih parov, ki so bilo v povprečju skupaj 14 let. Leo Ogrin bo v oddaji Nočni obisk zanimalo, kaj je recept za dolgo in uspešno zvezo in kdaj je čas, da vržemo puško v koruzo.


24.09.2018

Alja Lobnik

Začenja se Festival Mesto žensk, ki nam tokrat kliče: Zgrabi pogum, na obisk prihaja kritičarka in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti. Nada Vodušek je pred nočni mikrofon povabila eno od umetnic, Aljo Lobnik. Tema pogovora pa: sodobna dramska pisava, ženske umetnice in njihov položaj ter druge aktualne teme.


Stran 82 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov