Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Silvo Mavsar: Postelja iz knjig

06.08.2018

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Maja Moll in Jure Franko.

Brežice : Respecta. 2018

Pesnik, novinar in publicist Silvo Mavsar je leta 1982 je izdal zbirko pesmi Samobeg, s katero je že pri osemindvajsetih letih pokazal nesporen pesniški dar, potem pa zaplul v ustvarjalno stvarnejše novinarske in uredniške vode, dzaj je odgovorni urednik časopisa Posavski obzornik. S Posteljo iz knjig se je po večdesetletnem premoru uspešno vrnil k leposlovju, saj se njegove zgodbe dvigajo nad povprečje te danes na Slovenskem tako modne in razširjene pripovedne oblike.

Novomeška pesnica Marjanca Kočevar, ki je knjigi prispevala izčrpno spremno besedo, med drugim omenja tisto najpomembnejše: “Avtor se ne utirja v vsemogočni ultramodernizem, temveč ga odlikuje spontana in naravna naracija, ki nas ves čas branja drži v radovednosti in napetosti. V zgodbah je vse, tako drobne radosti kot tragika vsakdanjih ljudi, ki živijo v naši bližini, ki jih vidimo, čutimo, vonjamo, se z njimi smejimo, trpimo, se čudimo … Liki so živi, kot bi gledali nekakšen fellinijevski omnibus in skozi realistične in fiktivne prizore potovali iz ene zgodbe v drugo.”

Postelja iz knjig je razdeljena na pet ciklov; pravzaprav prvi in zadnji vsebujeta le po eno zgodbo, ki nekako zaokrožata preostalih petnajst. Naslovna zgodba, v kateri študent Sergej resnično sestavi posteljo iz knjig, je najbolj občutno avtobiografska, vendar je ideja veliko boljša in obetavnejša kot njena precej razvlečena tretjeosebna izpeljava. Tudi drugi cikel krajših zgodb s presenetljivimi zasuki in večinoma tretjeosebnim pripovedovalcem me je pustil hladno, saj so polne tipične slovenske brezizhodnosti, črnogledja, varanja in smrti.

Potem pa – kot bi se avtor ogrel, razživel in razmahnil – pripovedovanje steče in se oddalji od utečenih kratkozgodbarskih šablon. Posebni in posrečeni postanejo tako ideje kot raznoliki, zelo različni pripovedni načini. V tretjem, ljubezenskem ciklu, še posebej izstopa Pepelka ali zgodba v devetih slikah, v kateri se tesno prepletata dve pripovedi; ena se dogaja zdaj, med veselo okajeno druščino na turističnem avtobusu, druge pa se z romantičnega Caprija spominja eden od turistov. Njegovo spominjanje sproži najdeni čeveljc, ki ga kot v istoimenski pravljici ob vsesplošnem smehu pomerjajo gospe na avtobusu.

“Čeprav je bilo vse bolj očitno, da lastnice čevlja na avtobusu ne bodo odkrili, so trije avtobusni kralji nadaljevali s procesijo še po drugi strani, od zadnjega proti sprednjemu delu avtobusa. Ko so prišli do katere izmed žensk, si je ta podrobno ogledala čevelj, komentarji pa so bili različni. Ena je rekla, kaj bi z njim, premajhen je, druga, da je preozek za njen nart, tretja, da je pretrd, četrti je bil preveč odprt, za naslednjo je imel previsoko peto. Našel se je celo moški, ki je menil, da je čevelj gotovo zelo drag in je žensko poleg sebe nagovarjal, naj reče, da je njen. Ona pa njemu, če je nor, saj bodo gotovo hoteli, da ga pomeri, in navsezadnje, kaj neki bo s samo enim čevljem.”

Ob boku Pepelki stoji Termopile (Podjetniška zgodba), ironično napisana v obliki referata tako imenovanega termo galeba, gospoda T.G.-ja, na kongresu o novih poslovnih priložnostih zdraviliškega turizma v Sloveniji. Ali kot ga najavi direktorica zdravilišča: češ vsi poznamo dalmatinske galebe, ki zapeljujejo ženske na morju,

“načrtno zapeljevanje žensk s strani izkušenih in posebej usposobljenih moških, ki jim pravimo termo galebi, pa je novodobni pojav. Bolj množično ga je mogoče opaziti šele v zadnjih dvajsetih letih, vendar kot ‘poklic’ doslej še ni bil formalno priznan.”

V najmočnejšem četrtem in nekakšnem družbenokritičnem ciklu je v nostalgični Pravljici o pekarni tretjeosebna pripoved živahno kombinirana z neposrednim prenosom lokalne televizije Kašča, ki v Zmesnem sledi napetemu zborovanju domačinov, trepetajočih za usodo njihove Velepekarne. (Očitna je aluzija na krško jedrsko elektrarno, saj je Silvo Mavsar leta 1992 napisal Ključ za nuklearko, kritično knjigo o njeni gradnji.) V Zlatih letih prvoosebni pripovedovalec povabi znanca Tineta na pijačo in se mu v dolgem grenko-komičnem monologu slikovito izpove o neuspešnem iskanju družice zrelih let. V nadrealističnem Nočnem srečanju pa se župan občine Mala mlaka vrača z odprtja mrliške vežice in v parku opolnoči naleti na tri nenavadne sprehajalce, pokojnega partizana, pesnika in izumitelja; ravno teh, ki so bili povezani z občinsko sejo o spremembi imena krajevne ulice naslednjega dne. Duhovi županu pripravijo prav dramski prizor in (zaradi strahu, sramu ali slabe vesti) pomembno vplivajo na njegovo odločitev.

Mavsarjeve zgodbe so dragoceno in kratkočasno branje, saj so napisane tekoče, preprosto in domišljeno, brez jezikovnega spakovanja in posnemanja. Prav pisane so, z obilico svežih idej in domišljije. In seveda vsakovrstnega humorja, zaradi katerega he življenje znosno tudi v nabolj resnih in žalostnih trenutkih in ga sodobnim kratkim zgodbam velikokrat kronično primanjkuje. Zasidrane so čvrsto v resničnosti, dotikajo se številnih problemov današnjega časa, pa vendar zaradi svobodnega duha, ki veje skoznje, in odprtih koncev ponujajo različne domišljijske izpeljave.

Prav je ugotovila avtorica spremne besede, ko je zapisala, da bi si kar nekaj zgodb iz zbirke Postelja iz knjig zaslužilo, da zaživijo na filmskem platnu.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Silvo Mavsar: Postelja iz knjig

06.08.2018

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Maja Moll in Jure Franko.

Brežice : Respecta. 2018

Pesnik, novinar in publicist Silvo Mavsar je leta 1982 je izdal zbirko pesmi Samobeg, s katero je že pri osemindvajsetih letih pokazal nesporen pesniški dar, potem pa zaplul v ustvarjalno stvarnejše novinarske in uredniške vode, dzaj je odgovorni urednik časopisa Posavski obzornik. S Posteljo iz knjig se je po večdesetletnem premoru uspešno vrnil k leposlovju, saj se njegove zgodbe dvigajo nad povprečje te danes na Slovenskem tako modne in razširjene pripovedne oblike.

Novomeška pesnica Marjanca Kočevar, ki je knjigi prispevala izčrpno spremno besedo, med drugim omenja tisto najpomembnejše: “Avtor se ne utirja v vsemogočni ultramodernizem, temveč ga odlikuje spontana in naravna naracija, ki nas ves čas branja drži v radovednosti in napetosti. V zgodbah je vse, tako drobne radosti kot tragika vsakdanjih ljudi, ki živijo v naši bližini, ki jih vidimo, čutimo, vonjamo, se z njimi smejimo, trpimo, se čudimo … Liki so živi, kot bi gledali nekakšen fellinijevski omnibus in skozi realistične in fiktivne prizore potovali iz ene zgodbe v drugo.”

Postelja iz knjig je razdeljena na pet ciklov; pravzaprav prvi in zadnji vsebujeta le po eno zgodbo, ki nekako zaokrožata preostalih petnajst. Naslovna zgodba, v kateri študent Sergej resnično sestavi posteljo iz knjig, je najbolj občutno avtobiografska, vendar je ideja veliko boljša in obetavnejša kot njena precej razvlečena tretjeosebna izpeljava. Tudi drugi cikel krajših zgodb s presenetljivimi zasuki in večinoma tretjeosebnim pripovedovalcem me je pustil hladno, saj so polne tipične slovenske brezizhodnosti, črnogledja, varanja in smrti.

Potem pa – kot bi se avtor ogrel, razživel in razmahnil – pripovedovanje steče in se oddalji od utečenih kratkozgodbarskih šablon. Posebni in posrečeni postanejo tako ideje kot raznoliki, zelo različni pripovedni načini. V tretjem, ljubezenskem ciklu, še posebej izstopa Pepelka ali zgodba v devetih slikah, v kateri se tesno prepletata dve pripovedi; ena se dogaja zdaj, med veselo okajeno druščino na turističnem avtobusu, druge pa se z romantičnega Caprija spominja eden od turistov. Njegovo spominjanje sproži najdeni čeveljc, ki ga kot v istoimenski pravljici ob vsesplošnem smehu pomerjajo gospe na avtobusu.

“Čeprav je bilo vse bolj očitno, da lastnice čevlja na avtobusu ne bodo odkrili, so trije avtobusni kralji nadaljevali s procesijo še po drugi strani, od zadnjega proti sprednjemu delu avtobusa. Ko so prišli do katere izmed žensk, si je ta podrobno ogledala čevelj, komentarji pa so bili različni. Ena je rekla, kaj bi z njim, premajhen je, druga, da je preozek za njen nart, tretja, da je pretrd, četrti je bil preveč odprt, za naslednjo je imel previsoko peto. Našel se je celo moški, ki je menil, da je čevelj gotovo zelo drag in je žensko poleg sebe nagovarjal, naj reče, da je njen. Ona pa njemu, če je nor, saj bodo gotovo hoteli, da ga pomeri, in navsezadnje, kaj neki bo s samo enim čevljem.”

Ob boku Pepelki stoji Termopile (Podjetniška zgodba), ironično napisana v obliki referata tako imenovanega termo galeba, gospoda T.G.-ja, na kongresu o novih poslovnih priložnostih zdraviliškega turizma v Sloveniji. Ali kot ga najavi direktorica zdravilišča: češ vsi poznamo dalmatinske galebe, ki zapeljujejo ženske na morju,

“načrtno zapeljevanje žensk s strani izkušenih in posebej usposobljenih moških, ki jim pravimo termo galebi, pa je novodobni pojav. Bolj množično ga je mogoče opaziti šele v zadnjih dvajsetih letih, vendar kot ‘poklic’ doslej še ni bil formalno priznan.”

V najmočnejšem četrtem in nekakšnem družbenokritičnem ciklu je v nostalgični Pravljici o pekarni tretjeosebna pripoved živahno kombinirana z neposrednim prenosom lokalne televizije Kašča, ki v Zmesnem sledi napetemu zborovanju domačinov, trepetajočih za usodo njihove Velepekarne. (Očitna je aluzija na krško jedrsko elektrarno, saj je Silvo Mavsar leta 1992 napisal Ključ za nuklearko, kritično knjigo o njeni gradnji.) V Zlatih letih prvoosebni pripovedovalec povabi znanca Tineta na pijačo in se mu v dolgem grenko-komičnem monologu slikovito izpove o neuspešnem iskanju družice zrelih let. V nadrealističnem Nočnem srečanju pa se župan občine Mala mlaka vrača z odprtja mrliške vežice in v parku opolnoči naleti na tri nenavadne sprehajalce, pokojnega partizana, pesnika in izumitelja; ravno teh, ki so bili povezani z občinsko sejo o spremembi imena krajevne ulice naslednjega dne. Duhovi županu pripravijo prav dramski prizor in (zaradi strahu, sramu ali slabe vesti) pomembno vplivajo na njegovo odločitev.

Mavsarjeve zgodbe so dragoceno in kratkočasno branje, saj so napisane tekoče, preprosto in domišljeno, brez jezikovnega spakovanja in posnemanja. Prav pisane so, z obilico svežih idej in domišljije. In seveda vsakovrstnega humorja, zaradi katerega he življenje znosno tudi v nabolj resnih in žalostnih trenutkih in ga sodobnim kratkim zgodbam velikokrat kronično primanjkuje. Zasidrane so čvrsto v resničnosti, dotikajo se številnih problemov današnjega časa, pa vendar zaradi svobodnega duha, ki veje skoznje, in odprtih koncev ponujajo različne domišljijske izpeljave.

Prav je ugotovila avtorica spremne besede, ko je zapisala, da bi si kar nekaj zgodb iz zbirke Postelja iz knjig zaslužilo, da zaživijo na filmskem platnu.


14.11.2021

Heiner Müller: Cement

Na Velikem odru ljubljanske Drame so uprizorili predstavo Cement. Uprizoritev je del trilogije, ki jo je režiser Sebastijan Horvat ustvaril z uprizoritvami istega besedila nemškega dramatika Heinerja Müllerja, še v ZeKaEm-u v Zagrebu ter v Beograjskem dramskem gledališču. Slednja je na letošnjem festivalu Bitef prejela Grand Prix. Izjemni Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić ter sodelavci so soustvarili minimalistično odrsko upodobitev časa neznane in negotove prihodnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić, foto: Peter Uhan


12.11.2021

Strune

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.11.2021

Bolhe

Fotografija: Jagoda, Damjan. M. Trbovc, Tarek Rashid Foto Jaka Babnik/SLG Celje V soboto so v celjskem gledališču premierno predstavili še eno izmed uprizoritev iz lanske, s pandemijo zaznamovane sezone: TISTO O BOLHAH v reviji Ivane Djilas, priredbo že leta 2011 z zlato hruško za kakovostno literaturo nagrajene slikanice za otroke uveljavljene avtorice Saše Eržen, Uprizoritev si je skupaj z najmlajšim šolskim občinstvom ogledala Vilma Štritof. Podatki o predstavi: Avtorici dramatizacije Tatjana Doma, Saša Eržen Režiserka Ivana Djilas Avtorica besedil songov Saša Eržen Avtor besedila Mačji rap Željko Božić Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač Koreograf Željko Božić Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek Asistentka kostumografke Katarina Šavs Asistent režiserke Željko Božić Beatbox Murat Igrajo Jagoda/Lučka Počkaj Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić Tarek Rashid/David Čeh Interni premieri 23. oktobra 2020 in 12. februarja 2021 Uradna premiera 6. novembra 2021


11.11.2021

Kozlovska sodba v Višnji gori

V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof. Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen Avtorica besedil songov Saša Eržen Režiser Luka Marcen Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografka Aja Zupanec Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci Igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc Starešina Žužnjal David Čeh Starešina Gobežalka Tanja Potočnik Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik Foto Jaka Babnik/SLG Celje


09.11.2021

Robert Menasse: Prestolnica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Fjodor M. Dostojevski: Peterburški letopis, Bele noči

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Franjo Frančič: Piši, ti samo piši …!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Večni

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Fabian ali Ko gre vse k vragu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.11.2021

Duncan Macmillan: Vse sijajne stvari

Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI Soavtor JONNY DONAHOE Naslov izvirnika Every Brilliant Thing Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Uroš Fürst Režiserka Nataša Barbara Gračner Asistent režiserke Dimitrij Gračner Scenografinja Sara Slivnik Avtor glasbe Martin Vogrin* Lektorica Tatjana Stanič Učitelj klavirja Joži Šalej Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater) Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:


05.11.2021

Premiera v MGL - Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage

Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage (August: Osage County, 2007) Prva slovenska uprizoritev Premiera 4. novembra 2021 Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili igro sodobnega ameriškega dramatika Tracyja Lettsa Avgust v okrožju Osage v prevodu Tine Mahkota. Avtor je za igro prejel Pulitzerjevo nagrado, po njej so posneli tudi film z zvezdniško zasedbo. Režiser prve slovenske uprizoritve Janusz Kica o igri med drugim pravi: "Besedilo sugerira, da se nekako hrani z življenjem, s tem, kar živimo, dejansko pa se hrani z literaturo. Večina razlagalcev, ki pišejo o tej igri, to Tracyju Lettsu celo nekoliko zameri, meni pa se zdi genialno." Po njegovem je Letts na temelju številnih del ustvaril povsem svoje besedilo, v katerem ni niti dva odstotka plagiata. Prevajalka Tina Mahkota Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent režiserja (študijsko) Jure Srdinšek Asistentki dramaturginje (študijsko) Manca Lipoglavšek in Ula Talija Pollak Nastopajo Boris Kerč, Judita Zidar, Jana Zupančič, Gregor Gruden, Klara Kuk, Tina Potočnik Vrhovnik, Tjaša Železnik, Nataša Tič Ralijan, Alojz Svete, Jernej Gašperin / Filip Samobor, Diana Kolenc, Gaber K. Trseglav, Tomo Tomšič Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/avgust-v-okrozju-osage/#gallery-1024-10


04.11.2021

Herman Menville: Moby Dick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


01.11.2021

Milan Dekleva: Pet za kvartet

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere Ivan Lotrič.


01.11.2021

Daniel Klein: Potovanja z Epikurjem

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bere Lidija Hartman


01.11.2021

Marjan Pungartnik: Oglej, čas, pozabljenje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič.


29.10.2021

Delo na zahtevo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.10.2021

Zelda

Na Novi pošti so konec oktobra premierno uprizorili predstavo Zelda, hibridno odrsko delo, ki združuje zakonitosti in zgradbo računalniških iger in gledališki dogodek. Režirala jo je Varja Hrvatin, ki je poleg Slovenskega mladinskega gledališča tudi koproducentka predstave, ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Asiana Jurca Avci


27.10.2021

Bodi gledališče!

SLG Celje Branko Završan in ansambel: BODI GLEDALIŠČE Interna premiera: 19. marca 2021 Premiera: 25. oktobra 2021 Ocena objavljena 26. oktobra 2021 Avtor besedil songov: Branko Završan Režiserka: Ivana Djilas Dramaturginja: Alja Predan Kostumografka: Jelena Proković Avtorji glasbenih aranžmajev: Blaž Celarec, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Branko Završan Korepetitor: Iztok Kocen Koreograf: Željko Božić Lektor: Jože Volk Oblikovalca svetlobe: Ivana Djilas, Uroš Gorjanc Nastopajo: Branko Završan Beti Strgar Lučka Počkaj Tanja Potočnik Žan Brelih Hatunić Damjan M. Trbovc/Gregor Čušin Na fotografiji Uroša Hočevarja so: Blaž Celarec, Beti Strgar, Žan Brelih Hatunić, Tanja Potočnik, Žiga Golob, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Branko Završan, Uroš Rakovec


25.10.2021

Dimitrij Rupel: Bazar

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.


25.10.2021

Meta Kušar: Zmaj

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.


Stran 49 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov